Če nafto skurimo do zadnje kaplje, bo Zemlja postala pekel

Iztrošenje vseh nahajališč fosilnih goriv na Zemlji se lahko zgodi že do konca 22. stoletja, posledice pa bi bile katastrofalne, v tej študiji opozarjajo znanstveniki.

Povprečna temperatura bi narasla za kar 9,5 stopinje Celzija, kar je petkrat več od omejitve, ki je bila sprejeta na decembrski podnebni konferenci v Parizu. Na severnem polu, ki se že zdaj segreva hitreje od globalnega povprečja, bi se temperatura dvignila tudi do dvakrat toliko.

Emisije bomo šteli v tisočih milijard ton

Dokončna poraba nafte, plina in premoga bi v atmosfero sprostila več kot pet bilijonov (5.000 milijard) ton ogljika, zvečine v obliki ogljikovega dioksida, plina, ki je zelo dober pri zadrževanju toplote.

To je desetkrat več ogljika, kot ga je Zemljina atmosfera prejela od začetka industrijske dobe. Foto: Reuters

Ocena do zdaj sproščene količine ogljika v Zemljino ozračje se giblje okrog 540 milijard ton.

Podnebni proračun znaša bilijon ton ogljika

Spomnimo - 195 držav je na podnebni konferenci v Parizu decembra lani sprejelo dogovor, da bodo z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov preprečile dvig povprečne temperature za več kot dve stopinji Celzija.

To lahko storijo le, če skupna masa v ozračje izpuščenega ogljika v vseh spojinah ne bo presegla bilijon oziroma tisoč milijard ton. V kvoto je vštet ogljik, ki je že v ozračju.

Ob industrijskih emisijah ter dimu iz termo- in plinskih elektrarn je glavni vir onesnaževanja ozračja še promet. Foto: Reuters

Ali nismo rekli dva bilijona?

Pretekle študije so pokazale, da je mejna količina ogljika v ozračju, ki bo še povzročala dvigovanje globalnih temperatur, dva bilijona oziroma 2.000 milijard ton. Če bi presegli to mejo, zviševanje koncentracije ogljika v atmosferi ne bi več vplivalo na globalno segrevanje.

Znanstveniki v novi raziskavi opozarjajo, da so njihovi kolegi prej previsoko ocenili potencial oceanov za absorbiranje ogljikovega dioksida iz ozračja. Bolj kot bo toplo, manj ogljikovega dioksida bodo oceani lahko sprejeli, svarijo. Zaradi tega se bo ozračje tudi po tem, ko in če količina ogljika v atmosferi doseže dva bilijona ton, segrevalo še naprej.

Vse ni več v naših rokah

Znanstveniki opozarjajo tudi, da smo z dozdajšnjimi izpusti toplogrednih plinov morda že odprli Pandorino skrinjico, ki nam bo iz rok delno vzela omejevanje nadaljnjih emisij.

Ogromne količine toplogrednih plinov, predvsem metana, se namreč nahajajo v vodah in zemlji (t. i. permafrostu) severnih subpolarnih in arktičnih regij.

Ko govorimo o toplogrednih plinih, ujetih v permafrost, govorimo o več sto milijardah ton metana. Tole je pokrajina v bližini mesta Čerski na skrajnem severovzhodu Sibirije. Foto: Reuters

Njihovo sproščanje lahko sproži prekomerno segrevanje ozračja, nihče pa ne ve, kje je meja, pri kateri se bo to zgodilo, in kdaj se lahko to zgodi.