Četrtek, 25. 8. 2016, 11.22
9 mesecev, 2 tedna
Da se Slovenija ne bi več "odlikovala" le po inovacijah, katerih rezultat je manj delovnih mest
Kadri, ki se srečujejo z inovacijskimi projekti in v podjetje uvajajo inovacijsko kulturo, imajo priložnost za vpis na magistrski študij Inoviranje in podjetništvo, kjer bodo izvedeli, kako postati konkurenčni v globalnem svetu.
O inovacijski kulturi, ki vlada v Sloveniji, in nujnih izboljšavah smo se pogovarjali s profesorjema dr. Borutom Likarjem in dr. Mitjem Ruzzierjem s Fakultete za management Univerze na Primorskem, kjer letos prvič razpisujejo inovativni program – magistrski študijski program Inoviranje in podjetništvo. Ta študijski program je odgovor na vse večjo pomembnost, ki ga podjetništvu in inovativnosti pripisuje družba.
Dr. Borut Likar je redni profesor managementa na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Njegova raziskovalna področja so management ustvarjalnosti, raziskovalno-razvojnih procesov, inovativnosti in tehnologij. Je avtor številnih izvirnih znanstvenih in strokovnih del ter mnogih patentov in tržno uspešnih inovacij. Aktiven je tudi kot ocenjevalec projektov EU, recenzent in urednik znanstvenih publikacij, gostujoči predavatelj.
Kot predavatelj je nastopal marsikje, zlasti odmevna pa so bila njegova predavanja na sedežu Organizacije združenih narodov v Ženevi in v Evropskem parlamentu. Je tudi amaterski fotograf in pisec aforizmov.
Dr. Mitja Ruzzier je redni profesor podjetništva na Fakulteti za Management Univerze na Primorskem. Področja, s katerimi se raziskovalno in svetovalno ukvarja, so internacionalizacija, mednarodno trženje, blagovne znamke, startupi, inoviranje, mala in srednja podjetja ter podjetništvo.
Njegovi članki so bili objavljeni v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah. Je tudi avtor več knjig in drugih publikacij. Na fakulteti je nosilec in sonosilec več predmetov s področja podjetništva in mednarodnega poslovanja.
Svoje bogate izkušnje in podjetniški elan prenaša na študente, podjetnike in raziskovalce ter jih spodbuja k ustvarjalnemu razmišljanju
Kaj vse razumemo pod pojmom inovacije v podjetništvu – ali gre samo za nove izdelke ali tudi za drugačne delovne procese, storitve in odnose med sodelavci?
Likar: Inoviranje pomeni spremembo, ki pospeši in izboljša način, kako zasnovati, razviti, proizvesti in omogočiti dostop do novih izdelkov, postopkov in storitev. Gre za spremembe, ki ustvarjajo več delovnih mest, izboljšajo življenje ljudi in gradijo do okolja prijaznejšo in boljšo družbo. Inoviranje presega meje raziskovalnih laboratorijev in gre do uporabnikov, dobaviteljev in potrošnikov povsod – v vladi, poslovnih in neprofitnih organizacijah, prek meja, med sektorji in med institucijami … Poznamo inovacije proizvoda, postopka, trženja in organizacije. Te so lahko drobne ali prebojne.
Profesor Clayton Christensen s harvardske poslovne šole trdi, da svet potrebuje več prebojnih inovacij oziroma sprememb, ki vodijo do novih proizvodov, trgov in zaposlitev.
Inkrementalne ali drobne inovacije, ki nadgrajujejo obstoječe znanje, so sicer nujne in koristne, a te predvsem povečujejo učinkovitost. Prav ta učinkovitost pa pogosto zmanjšuje število delovnih mest. Takih inovacij ima Slovenija največ. Če bi profesor Christensen v Davosu potreboval primer, bi bila Slovenija idealen primer tega, česa država in gospodarstvo ne bi smela delati.
Med pomembnejše inovacije spadajo tudi novi poslovni modeli, ki praviloma prinašajo najvišje dodane vrednosti. Tak primer je storitev booking.com, ki omogoča kakovostno in ugodno spletno rezervacijo turističnih kapacitet po vsem svetu. Vsem ponudnikom, tudi najmanjšim, pa ponuja predstavitev, možnost trženja in osredotočenost na turistično storitev. Pravzaprav gre za "outsourcing" promocije in trženja, ki ga booking.com izvaja globalno.
In ne nazadnje ne smemo pozabiti na družbene in socialne inovacije, ki pogosto nimajo neposrednega ekonomskega učinka, so pa nujne za uravnovešen razvoj družbe.
Kako priporočljivo je spodbujanje inovacij za obstoj in razvoj podjetja?
Likar: Kdor ne napreduje dovolj hitro, zaostane, saj tekmujemo v globalnem okolju. Tako je Slovenija kljub napredku v zadnjih letih po podatkih Global Competetivnes Report po lestvici konkurenčnosti nazadovala za 20 mest.
Kako pa v podjetju lahko spodbudimo inoviranje?
Likar: Kdor pravilno vlaga v inoviranje, je gospodarsko uspešnejši. Ni pomembno le, koliko vlagaš, ampak tudi kam. Tako inovacijsko vodilna podjetja bistveno več vlagajo v inovacijsko-razvojno delo, predvsem pa v sodelovanje z inštituti in univerzami, kar je v skladu s konceptom odprtega inoviranja. Pomembno je tudi vlaganje v izobraževanje in v trženje novih tržnih izdelkov.
Zanimivo je, da vodilni bistveno manj vlagajo v tehnologijo kot sledilci. Finančna vlaganja v sicer zanimive inovacijske projekte ne vplivajo na obvladovanje inovacijskega procesa. Ugotavljamo, da je v večini panožnih skupin temeljni dejavnik za prehod od neinovativnega podjetja do inovacijsko aktivnega (sledilca, ki beleži inovacijske prihodke, a ne optimalne) zagotavljanje večje podpore vodstva oziroma jasne vizije glede inoviranja.
Za preboj med inovacijsko vodilna podjetja mora vizija in podpora managerjev zaživeti v praksi – tu je nujen zlasti razvoj inovacijskih kompetenc kadrov, organizacijske kulture in klime ter inovacijskega sodelovanja znotraj podjetja in z okoljem.
Kako bi ocenili naklonjenost inovacijam v slovenskem gospodarstvu?
Likar: Po mednarodni primerjavi med državami Evropske unije je Slovenija po inovacijskem potencialu blizu povprečja Unije. Krepko pa zaostaja po sposobnosti, da ideje realizira in ustvari finančno merljive rezultate v gospodarstvu in tudi negospodarstvu.
Problem slovenskih podjetij je tudi majhen delež prihodkov, ustvarjenih z inovacijami. V celotnih prihodkih z inovacijami dosegamo le dobro polovico vrednosti glede na EU-27 in skoraj dvakrat manj od Nemčije. Slovenska podjetja so v veliki meri dobavitelji proizvodov za nadaljnjo predelavo, ki niso primerni za končnega uporabnika. Tako je bila dodana vrednost na zaposlenega slovenskih predelovalcev komaj dobro polovico dodane vrednosti v Evropski uniji, še bolj pa zaostajamo za našo glavno trgovinsko partnerico Nemčijo. Podobno zaostajanje inovacijskih in gospodarskih rezultatov je opaziti tudi v storitvenem sektorju.
Pa še "finančni" pogled: naše raziskave kažejo, da je inovativnost slovenskih podjetij slabša, kot prikazujejo najpogosteje uporabljani statistični kazalci.
Veliko inovacij prekmalu propade. Zakaj se to zgodi?
Likar: To je normalno. Med mnogo idejami je malo takih, ki imajo potencial za uspešno izvedbo. Tudi v fazi implementacije mnogo idej propade. Vzroki so lahko tehnološka zahtevnost, slaba zaščita intelektualne lastnine, neustrezen management, pojav konkurence, neustrezni finančni načrti in pomanjkanje finančnih sredstev. Pogosto razvoj in implementacija trajata predolgo, kar poviša stroške in poveča tveganje, da nas konkurenca prehiti. Če razloge poznamo in jih znamo pravilno oceniti, lahko predvidimo tudi ustrezne ukrepe. Tako si podjetje zmanjša tveganje in ustvari pogoje za uspešno inovativno in gospodarsko delo.
Kako je mogoče predvideti ustreznost določene inovacije oziroma ideje in ji napovedati svetlo prihodnost?
Likar: Živimo v svetu, kjer ponudba daleč presega povpraševanje. Zato preživijo le novosti, ki rešujejo težave odjemalcev oziroma so jim sposobne ponuditi boljšo uporabniško izkušnjo kot obstoječe rešitve. Načinov in metod, kako razumeti potrebe trga in kako generirati inovativne rešitve, je več – je pa to gotovo ena najcenejših, a ključnih faz inovacijskega procesa.
Kakšno mora biti delovno okolje v podjetju, da bi bilo to bolj naklonjeno inovacijam?
Likar: Naj odgovorim kar na primeru Googla, kjer se zavedajo, da so najpomembnejše "sredstvo" v podjetju ljudje. Pri tem imajo sledečo strategijo: "Zaposlujemo sijajne ljudi in jih spodbujamo, da uresničijo svoje sanje. Verjamemo v trdo delo, zabavno delovno klimo in takšne vrste kreativnost, ki se pojavi le takrat, ko se problema iz različnih perspektiv lotijo talentirani ljudje z raznolikimi izkušnjami."
Prvi koraki v svet inovacij:
- Festival inovativnosti – FestINNO,
- spletni portal Mikrobiz,
- Inovacijska šola Fakultete za management.
Za inovativno kariero je mogoče študirati Inoviranje in podjetništvo na Fakulteti za management, kjer letos prvič razpisujete ta magistrski študijski program. Zakaj ste se odločili za uvedbo tega programa?
Ruzzier: Naš študijski program je bil odgovor na vse večjo pomembnost, ki ga podjetništvu in inovativnosti pripisujejo vlade, države, podjetja ter ne nazadnje na zaželenost podjetništva med mladimi, ki je visoko nad povprečjem Evropske unije.
V Sloveniji trenutno ni prave ponudbe vsebinsko tako osredotočenega študija podjetništva in inovativnosti, ki bi ponujal kompetence in sodobna znanja za spopadanje z globalnimi poslovnimi in tehnološkimi izzivi.
Osnovni cilj programa je usposobiti študente za bolj ustvarjalno, inovativno in v podjetništvo ter gospodarske rezultate usmerjeno delo. Poudarek bo na modernih pristopih inoviranja in podjetništva (dizajnersko razmišljanje, vitki pristopi k razvoju izdelkov in podjetij, odprto inoviranje, poslovno modeliranje ipd.).
Med ključnimi prednostmi našega študija so vsebine, ki sledijo mednarodnim poslovnim in tehnološkim trendom, obiski podjetij in institucij, vključevanje v različne raziskovalne in svetovalne projekte, povezane z gospodarstvom, delo na praktičnih primerih, kar omogoča tudi navezovanje stikov z morebitnimi zaposlovalci. Ena od prednosti je tudi možnost dokončati študij z realnim podjetniško-inovacijskim projektom.
Katera ključna znanja in spretnosti študenti dobijo pri tem študiju?
Ruzzier: Pri snovanju novega študijskega programa smo imeli v mislih znanja in kompetence podjetnikov, ustanoviteljev start-up podjetij, kadrov, ki se srečujejo z inovacijskimi projekti, uvajajo inovacijsko kulturo, oziroma predstavnikov podpornega okolja, ki snujejo ukrepe in spodbujajo podjetništvo ter inovativnost. Predmeti naslavljajo družbene, pravne, trženjske, organizacijske, finančne in metodološke vidike razvoja in implementacije podjetniške ideje, podjema ali inovacijskega projekta.
Kaj je najpomembnejše, kar posredujete svojim študentom?
Ruzzier: V današnjem globalnem in hitro spreminjajočem se svetu predvsem teoretična znanja hitro zastarijo. Da laže razumemo in zaznavamo trende, kontekst, v katerem se nahajajo, je treba usvojiti določene podlage, modele in teoretične okvire. Probleme pa rešujemo večinoma v ekipah. Ostanejo torej izkušnja, pristop, logika, interakcija, kontakt … Zato verjamem, da je najpomembnejše, kar lahko posredujemo svojim študentom, učna izkušnja v procesu študija in ta mora biti čim bolj podobna tisti iz realnega okolja.
Načrtovanje kariere v tako dinamičnem svetu je zelo zahtevna in nehvaležna naloga. Težko napovemo, kaj bomo počeli čez 10, 20 ali 30 let. Zaznamovale nas bodo izkušnje, interakcija in kontakti – torej ljudje, s katerimi smo delali. Zato je pomembno, da se naučimo odzivati na nove situacije in stalne spremembe, usvojiti pristope, dobiti možnost izpostavitev in učenja od najboljših. To razvijamo tudi zunaj študija, ki ne sme biti zgolj knjiga.
Dolgoletne izkušnje dela s študenti, stiki z delodajalci in prakso ter partnerstva, obiski in delo z najboljšimi tujimi institucijami nam kažejo, da smo glede posredovanih znanj in metod dela v koraku z najboljšimi. Izboljšati poskušamo še pogoje dela s študenti in za to se zelo trudimo. To, kar imamo, je edinstveno – odlična in uigrana ekipa, ki se hitro uči, prilagaja in dopolnjuje ter bo še naprej razvijala program.
Za bolj inovativno, podjetno, zabavno in v gospodarske rezultate usmerjeno delo
Študij Inoviranja in podjetništva je namenjen vsem, ki želijo ustanoviti svoje podjetje, prej pa pridobiti za to ustrezna znanja in se na praktičnih primerih učiti iz izkušenj drugih.
Fakulteta za management Univerze na Primorskem za študijsko leto 2016/2017 razpisuje še pet drugih magistrskih študijskih programov: Management, Ekonomija in finance, Management trajnostnega razvoja, Pravo za management in Politologija.
Študij je je brezplačen za vse, ki še nimajo univerzitetne izobrazbe (prejšnje), in je prilagojen študentom, ki so že zaposleni – predavanja in vaje potekajo v popoldanskem času –, in je namenjen ambicioznim posameznikom, ki si želijo s pravim znanjem in uspešnim vodenjem prispevati k rasti gospodarstva ter se ne bojijo mednarodne konkurence.
Na podiplomskih študijskih programih je še nekaj prostih mest. Drugi prijavni rok poteka do 15. septembra 2016. Vabljeni tudi na informativne dneve Fakultete za management.
