Bi, če vam ponudijo boljše plačilo, delali več?

Če bi med ljudmi naredili anketo, s čim bi jih lahko spodbudili, da bi delali več ali bolje, bi bil večinski odgovor zagotovo povišica. Med ljudmi namreč prevladuje prepričanje, da sta motivacija in plačilo premo sorazmerna, višje, kot je plačilo, večja je motivacija.

Bolj kot denar, ljudi spodbuja smisel A tak pogled na trg dela je zelo posplošen, pravi psiholog in vedenjski ekonomist Dan Ariely, ki želi pokazati, da na motivacijo vpliva veliko več dejavnikov kot samo denar – od izzivov in truda do ponosa in pomena dela.

Ameriški profesor z univerze Duke z različnimi poskusi dokazuje, da ljudi pri delu spodbujata predvsem smisel, ki ga ima delo, ter napor, ki ga vanj vložimo.

Če vidimo sadove svojega dela, bomo bolj motivirani Da ima smisel dela večji pomen kot plačilo, je Ariely dokazal s poskusom med študenti, ki jih je prosil, da iz lego kock sestavijo figuro Bionicle. Za vsako sestavljeno figuro jim je ponudil plačilo, a za vsako naslednjo nižje - za prvo tri, za drugo 2,7, za tretjo 2,4 dolarja … Zanimalo ga je, do katere najnižje cene bodo še pripravljeni sestavljati.

Pri tem jih je razdelil v dve skupini, v prvi skupini so sestavljene figure ostale na mizi, medtem ko so jih v drugi skupini takoj razstavili. Rezultat? V prvi skupini je vsak študent v povprečju sestavil enajst, v drugi pa sedem figur.

Čeprav so študenti v obeh skupinah dobili enako plačilo, so bili v prvi bolj oz. dlje časa motivirani, saj so rezultat njihovega dela ni bil uničen, temveč so ga imeli ves čas pred očmi.

Če naše delo opazijo drugi, bomo še toliko bolj motivirani Še bolj na motivacijo vpliva dejstvo, če sadove oz. rezultate našega dela opazijo tudi drugi, predvsem nadrejeni. Vedenjski ekonomist je to dokazal s poskusom, ko je ljudi prosil, naj na listu papirja poiščejo in označijo pare enakih črk. Spet jim je ponudil plačilo, a za vsako naslednjo stran manj.

Prva skupina testirancev se je na test podpisala in ko so ga oddali, ga je vodja na hitro preletel in položil na kup. Druga skupina je oddala nepodpisan test, ki ga je vodja dal na kup, ne da bi ga sploh pogledal. Rešeni listi tretje skupine pa so pred njihovimi očmi šli na uničenje.

Čeprav bi druga in tretja skupina pri reševanju lahko goljufala in tako oddala več listov in tako več zaslužila, se je zgodilo nasprotno. Ti so nad izpolnjevanjem obupali hitreje kot člani prve skupine.

To dokazuje, da ima ignoriranje dela in napora delavcev enako slab učinek, kot če je rezultat njegovega dela uničen. Po drugi strani pa je to dokaz, da ima že majhna pozornost, ki jo izkažemo trudu, ki ga ljudje vložijo v svoje delo, vpliv na večjo motivacijo.

Kaj žene alpinista, da kljub nadčloveškemu naporu rine na vrh osemtisočaka? Tovrstni eksperimenti dokazujejo, da plačilo na samo motivacijo nima prav velikega vpliva. Bolj kot to je pomembno, da v delu kljub naporu vidimo smisel, če pa naš napor opazijo in cenijo tudi drugi, pa bo motivacija še toliko večja.

Kaj je za novinarja boljše, kot to, da je njegov članek bran in ljudje govorijo o njegovi vsebini, ali za učitelja, da njegovi učenci na testih dobivajo dobre rezultate ali se celo udeležujejo raznih tekmovanj, ali za alpinista, ko po mesecu naporov in trpljenja osvoji vrh najvišje gore sveta?

Kar ljudi resnično žene, je, kot odkriva vedenjski ekonomist, zadovoljstvo nad rezultatom dela in to, da ga opazijo in pohvalijo tudi drugi. Medtem ko ima povišica pogosto zgolj kratkoročen učinek.