Torek, 12. 4. 2022, 19.24
2 leti, 7 mesecev
Različne navade
Za razliko od Evropejcev se Slovenci raje gibamo v naravi kot v telovadnici
Raziskava Mastercard Index ekonomije športa je med drugim pokazala, da se naše rekreativne navade občutno razlikujejo od evropskega povprečja.
Dve leti epidemičnih ukrepov in omejitev sta močno posegli v naše vsakdanje življenje – tudi v rekreacijske možnosti in navade. Toda zdaj, ko radi verjamemo, da smo vendarle iz najhujšega, skušamo ponovno vzpostaviti čim več starih navad.
Evropejci bi več telovadili
Raziskava, pri kateri je sodelovalo več kot po tisoč ljudi iz desetih evropskih držav, tudi Slovenije, je pokazala, da se znaten delež prebivalstva zdaj rekreira pogosteje kot pred pandemijo. V Evropi je tako odgovorilo kar 51 odstotkov vseh vprašanih, medtem ko je v Sloveniji ta delež občutno nižji in znaša 32 odstotkov.
Glede na obdobje pred epidemijo se zdaj pogosteje rekreira 51 odstotkov vprašanih v desetih evropskih državah. V Sloveniji je ta delež bistveno nižji in znaša (samo) 32 odstotkov.
Ali je vzrok za takšno razliko, da smo se že prej rekreirali več od evropskega povprečja? Vsekakor pa se rekreiramo drugače kot evropsko povprečje, kajti 54 odstotkov vprašanih iz Slovenije raje telovadi doma ali na prostem kot v telovadnici ali fitnesu, medtem ko je evropsko povprečje za skoraj 20 odstotnih točk nižje.
Naklonjeni smo individualnim športom
Povečana želja po rekreaciji, ki jo je pandemija v zadnjih dveh letih omejevala, se kaže tudi v tem, da je po podatkih o nakupih, opravljenih s plačilnimi in kreditnimi karticami, rast prodaje športne in rekreativne opreme močno prehitela trende splošne potrošniške porabe v Sloveniji.
Poraba za športno opremo raste hitreje kot splošna poraba.
Analiza Mastercardovega inštituta je tako med drugim pokazala, da s(m)o prebivalci naše celine leta 2021 s plačilnimi karticami kupili za poltretji odstotek več športne opreme, storitev in doživetij kot v zadnjem predpandemičnem letu 2019.
Prodaja izdelkov za golf, tenis in kolesarstvo je narasla kar za 14,6 odstotka, kar nakazuje na močno povečano zanimanje za individualne športe in oblike rekreacij, torej takšne, kjer je manj stika z drugimi.
Kolesarstvo je v Sloveniji bolj priljubljena oblika rekreacije, kot je evropsko povprečje, še med drugim razkriva najnovejša Mastercardova raziskava.
V Sloveniji najbolj nezadovoljni nad (pre)dragimi vstopninami
Raziskava je prav tako pokazala vrnitev želje po ogledu športnih dogodkov v živo. V Evropi se je delež tistih, ki načrtujejo biti del občinstva nekega športnega dogodka, povečal od lanskih 42 na letošnjih 67 odstotkov. V Sloveniji je ta rast še večja – z lanskih 29 odstotkov na kar 60 odstotkov, kar je le nekaj odstotnih točk pod evropskim povprečjem.
Vsi pa si želijo, da bi bile vstopnine za športne dogodke cenejše. Najbolj si to želijo prav v Sloveniji (59 odstotkov), evropsko povprečje pa je okrog polovice.
Od vseh desetih sodelujočih evropskih držav v raziskavi Mastercard Index ekonomija športa je želja po nižjih cenah vstopnic za športne dogodke najbolj izražena v Sloveniji.
Potujemo veliko raje kot povprečni Evropejci
Med pandemijo je polovica Evropejcev in več kot polovica Slovencev odkrila nov šport. V Sloveniji so se najbolj okrepili nakupi za kolesarjenje (za več kot tretjino), tenis (za skoraj tretjino) in golf (za približno petino), še razkrivajo zbirni in anonimizirani podatki o plačevanju s plačilnimi karticami, ki jih je preučil Mastercardov inštitut za ekonomiko.
Športne počitnice letos načrtuje tretjina vprašanih po Evropi, Slovenija pa po svoji pripravljenosti na športna potovanja (okrog polovice vprašanih) močno odstopa navzgor, je še pokazala raziskava Mastercard Index ekonomije športa.