Torek, 29. 10. 2024, 22.02
1 mesec, 3 tedne
V Moskvi so svetu hoteli pokazati, kdo je šef, in sprožili peklensko orožje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,12
Na današnji dan pred 63 leti, 30. oktobra 1961, je Sovjetska zveza preizkusila največje in najmočnejše jedrsko orožje v zgodovini, Velikega Ivana oziroma tako imenovano Carsko bombo. Eksplozija je bila skoraj 1.500-krat silovitejša od skupne moči atomskih bomb, ki sta ob koncu druge svetovne vojne opustošili Hirošimo in Nagasaki. Videoposnetek strašljive uničevalne moči atomske superbombe je imel skoraj šest desetletij oznako zaupno, avgusta 2020 pa ga javno objavilo rusko državno podjetje s področja jedrske energije Rosatom.
Povod za eksplozijo vseh eksplozij je bila želja Zahodu pokazati, kdo je atomski "šef"
Zgodba o Carski bombi se je začela julija 1961, ko se je Nikita Hruščov, prvi mož Sovjetske zveze, odločil Zahodu pokazati, kdo je "šef".
Tisti čas sta bila Vzhod in Zahod vpletena v neoboroženi konflikt, ki se je imenoval hladna vojna. Svet se je med hladno vojno bal, da se bodo Sovjetska zveza z vzhoda in ZDA ter njeni zavezniki, predvsem Velika Britanija, vsak trenutek zapletli v jedrski spopad.
Podoben scenarij se je sicer začel odvijati tudi pred dvema letoma in pol, ko so nekateri vplivni ruski državniki in televizijci po začetku ruske invazije Ukrajine ob tako rekoč vsaki zahodni kritiki ruskega napada na sosedo ali nameri o pomoči Ukrajini z orožjem in drugimi sredstvi rožljali z jedrskim orožjem, zaradi česar so mnogi "mirovniki" odločevalce na Zahodu in v Ukrajini začeli prepričevati, naj popustijo ruskim zahtevam, da se svet ne spremeni v apokaliptično jedrsko pogorišče.
Obdobje hladne vojne je najbolj zaznamovala predvsem oboroževalna tekma med največjima svetovnima velesilama tistega časa, ZDA na Zahodu in Sovjetsko zvezo na Vzhodu.
Številni preizkusi jedrskega orožja na obeh straneh so javno mnenje glede možnosti jedrskega spopada, ki bi najverjetneje pomenil uničenje civilizacije, kot so jo poznali takrat, dodatno utrjevali. Leta 1958 so največje svetovne velesile celo na pobudo Sovjetske zveze zato sprejele sporazum o zaustavitvi jedrskih preizkusov. S tem so malce omilile veliko mednarodno napetost.
A Sovjetsko zvezo je vendarle peklo, ker pri jedrskih preizkusih ni imela zadnje besede. Američani so leta 1954 med operacijo Castle Bravo namreč detonirali vodikovo bombo, ki je počila tako močno kot 15 milijonov ton (megaton) eksploziva TNT.
Eksplozija 15-megatonske vodikove bombe med operacijo Castle Bravo leta 1954
S tem preizkusom so si ZDA zagotovile tudi rekord za najmočnejše preizkušeno jedrsko orožje. Najsilovitejša atomska bomba, ki jo je do takrat razneslo na sovjetski strani, je bila medtem petkrat šibkejša (tri megatone).
Hruščov se je odločil, da bo Sovjetska zveza med 22. kongresom komunistične stranke, ki je bil napovedan za oktober 1961, razkazovala svojo vojaško moč. Glavni dogodek bi bila sprožitev največje eksplozije vseh časov.
Nastala je Carska bomba oziroma Veliki Ivan
Sovjetska zveza tako silovitega atomskega orožja ni imela, zato je ekipa štirih znanstvenikov v vsega štirih tednih sestavila najmočnejšo jedrsko bombo vseh časov: osem metrov dolgo in 27 ton težko Carsko bombo. Rekli so ji tudi Veliki Ivan, njeno uradno ime je bilo AN602.
Tridesetega oktobra 1961 je sovjetski bombnik tupoljev TU-95, ki je tehtal skoraj toliko kot Carska bomba, strahovito orožje odpeljal na skrajni sever Rusije, nad otočje Nova zemlja.
Carska bomba oziroma Veliki Ivan, zraven oseba za primerjavo velikosti
Bomba je bila tako velika, da so morali letalu odstraniti loputo za izmet tovora in del rezervoarjev za gorivo. Posadki letala, ki je Carsko bombo odneslo na mesto detonacije, so medtem dejali, da njihovo preživetje ni zagotovljeno.
Tupoljev TU-95 je bombo odvrgel na višini 10,5 kilometra. Nanjo je bilo pritrjeno 800-kilogramsko padalo, kar je posadki letala omogočilo, da se je od kraja eksplozije oddaljila za 45 kilometrov.
Ena Carska bomba = 1.400 Hirošim in Nagasakijev
Počilo je ob 11.32 po lokalnem moskovskem času. Bomba je bila takrat približno štiri kilometre nad tlemi. V trenutku se je pojavila ognjena krogla s premerom osem kilometrov, sledil ji je udarni val, ki je oddaljujoče se letalo TU-95 iz smeri vrgel za en kilometer in trikrat obkrožil svet.
Gobast oblak se je dvignil skoraj 65 kilometrov visoko, na vrhu je bil širok skoraj 100 kilometrov.
Prizor iz videoposnetka eksplozije Carske bombe, ki je nastal nekaj sekund po eksploziji.
Carska bomba je eksplodirala z močjo od 50 do 58 megaton, največ ocen se giblje pri številki 57 megaton, kar je 1.400-krat toliko kot skupna moč atomskih bomb, ki sta ob koncu druge svetovne vojne uničili Hirošimo in Nagasaki.
Poznejša preiskava eksplozije in točke nič (lokacije, nad katero je razneslo Carsko bombo) je pokazala, da je udarni val podrl vse (opuščene) zgradbe v krogu 55 kilometrov od točke nič.
Udarni val eksplozije je razbijal tudi okna v več skoraj tisoč kilometrov oddaljenih norveških in finskih vaseh. Površje točke nič je bilo medtem gladko kot led.
To je bil do leta 2020, ko je Rosatom objavil nov posnetek, najbolj znan posnetek posledic eksplozije Carske bombe.
Največja in najsilovitejša, a tudi "najčistejša" jedrska bomba vseh časov
Eksplozivna moč Carske bombe bi lahko dosegla tudi 100 megaton, če sovjetski znanstveniki vanjo ne bi vgradili svinčenih blokad, ki so močno omejile njen uničujoči potencial.
Zmanjšanje moči je bilo nujno, saj so radioaktivne posledice eksplozije Carske bombe s tem zmanjšali za kar 97 odstotkov. Če bi razneslo 100-megatonsko bombo, bi radioaktivni oblak najverjetneje dosegel naseljena območja Sovjetske zveze in severne Evrope. Pilota bombnika, ki je odvrgel bombo, pa eksplozije zagotovo ne bi preživela.
Preizkus Carske bombe je bil zaradi tega posega v njeno drobovje glede na njeno eksplozivno moč eden od najčistejših v zgodovini.
Preberite tudi:
