Ponedeljek, 25. 1. 2016, 9.09
5 mesecev, 3 tedne
Undertale: Poklon igram, ki smo jih igrali pred več kot dvajsetimi leti
Lahko bi jo označili za spiritualnega naslednika številnih klasik iz pozabljenega časa. Zelda. Earthbound. Final Fantasy. Chrono Trigger. In novejše Cave Story. Svojih korenin ne skriva, ampak hkrati je od vseh naštetih drugačna. Zato je takšna oznaka morda nekoliko nepravična. Undertale je namreč samostojna igra. S svojo zgodbo, svetom, liki in humorjem. Tudi če omenjenih klasik niste nikoli igrali, bo v vas vseeno zbudila nostalgičen občutek, ki vas bo spomnil na nedolžne otroške dni.
Undertale se začne s cvilečo, vendar všečno osembitno melodijo, značilno za igre iz 80. let prejšnjega stoletja, in preprosto animiranim uvodom, ki razloži, kako sta se pred davnimi časi za nadvlado sveta spopadli dve rasi – pošasti in ljudje. Zmagali so zadnji, pošasti pa so bile izgnane v podzemlje. Minejo stoletja in slika skoči na našega junaka, ko se ta med potepanjem po nevarnem gorovju spotakne in pade v neskončno luknjo. Pristane naravnost v domovanju pošasti in dogodivščina se prične.
Demonov, ki vam prečkajo pot, se namreč lahko lotite na več načinov. Lahko jih brezsrčno pokosite, se jih tik pred smrtjo usmilite, lahko se z njimi samo pogovorite, jim poklonite kompliment, namenite spogledljiv pogled ali pa se razidete v prijateljskem odnosu. Če ste pripravljeni zlobnežu ponuditi vsaj malo sočutja in mu prisluhniti, potem ni treba z nikomer prelivati krvi. Tudi pri šefovskih spopadih, ki so sploh edinstvena izkušnja.
Razmišljati boste morali izven okvirjev … dobesedno Različen pristop narekuje tudi različne nagrade po koncu borbe. Če se boste nasprotnikov lotili z nasiljem, boste prejemali izkušenjske točke (EXP), če ste pacifist, pa ljubezenske (LOVE). Odločitev je vaša, vpliva pa tudi na potek zgodbe.
Undertale namreč pozna več različnih koncev. Vojskovanje sicer poteka na zelo zanimiv način in je mešanica poteznega in realno-časovnega. Ta se odvija v majhnem okvirčku sredi zaslona, v katerem moramo obvarovati lastno dušo (v podobi rdečega srčka) pred sovražnimi napadi in zahteva nemalo hitrih reakcij in ročne spretnosti.
Številne parodije na situacije iz resničnega življenja in na druge igre na primer poskrbijo za zabavno noto, ne manjka pa niti žalostnih trenutkov. Ti so v veliki meri odvisni tudi od vas samih.
Odločitve tekom igranja namreč nimajo vpliva zgolj na nadaljnji razvoj rdeče niti v aktualni igri, ampak tudi na zgodbo ob ponovnem preigravanju. Da, prav ste prebrali. Nekateri liki, ki jih v podzemlju srečate, si namreč zapomnijo vaše odločitve in vam jih servirajo, ko se igre ponovno lotite od začetka. To pa seveda ponovno vpliva na razplet dogodkov. Skoraj začaran krog. Za ogled vseh mogočih koncev in odkritje vseh skrivnosti morate igro tako kar nekajkrat preigrati, k sreči pa vam en cikel ne bi smel vzeti več kot sedem ur.
Nekatere odločitve namreč vplivajo ne samo na nekaj tekstovnih vrstic, temveč igro popolnoma preobrazijo. Če se na primer odločite za morilski pohod, v katerem ne prizanesete nikomur, potem bo celotna igra dobila priokus najbolj moreče in temačne grozljivke. Nasprotno, če se odločite za bolj "hipijevski" pristop, bo vse skupaj delovalo skoraj kot najbolj nedolžna pravljica.
Dodatno k vzdušju pripomorejo še mojstrsko spisane melodije, ki odražajo dogajanje na zaslonu in dodatno manipulirajo z vašimi občutki. Lahko stopnjujejo napetost v zraku, pomirjajo ali ustvarijo mračno razpoloženje.
Dejstvo je, da je Undertale prava mojstrovina in dokaz, da za dobro igro niso vedno potrebni spektakularni grafični učinki in hollywoodski proračun. Igro je namreč ustvaril en sam samcat možakar z idejo, ki jo je uspešno spravil na papir oziroma v tem primeru na računalniški zaslon. Ni na novo odkrival tople vode. Ni stavil na akcijo. Ni ustvarjal z mislimi na prodajne številke. Samo želel je povedati zgodbo in to mu je prekleto dobro uspelo. Škoda bi bilo, da je ne izkusite.
Ocena: 9
Platforma: PC, Mac Zvrst: igranje domišljijskih vlog (FRP) Razvijalec: Toby Fox (en sam programer)