V zadnjih nekaj letih se je brez velikega pompa zgodila revolucija v obsegu, načinu in hitrosti širjenja informacij, za kar lahko ogromno zaslug pripišemo tudi tvitanju.
Twitter je prodrl v praktično vsa področja življenja, od izobraževanja, zabave in zdravja do politike in medijev. Spletna tehnološka publikacija New Scientist je vmešavanje Twitterja v vsakdanja opravila spremljala od začetka vzpenjanja mikroblogerskega družbenega omrežja po lestvici najbolj priljubljenih spletnih strani in pred kratkim postregla s seznamom daljnosežnih posledic Twitterja na ravnanje s spletom povezane družbe (se pravi praktično celotnega razvitega sveta). Poglejmo nekaj najzanimivejših.
Tvitanje bolnih
Tehnološko ozaveščeni študentje univerze Rochester v New Yorku so med nedavno epidemijo gripe v Velikem jabolku z uporabo Twitterja uspešno sledili širjenju bolezni. S programskimi algoritmi so preiskali več kot 4,4 milijona objav in iskali ključne besede, s katerimi so uporabniki izražali tarnanje nad boleznijo. Algoritem je bil tako dober, da je znal milijone izrazov umestiti v kontekst, zaradi česar so bili rezultati praktično neoporečni. V kombinaciji s podatki o lokacijah je lahko ekipa raziskovalcev celo predvidela, kje bo virus udaril v prihodnjih dneh. Z implementacijo tovrstnega mehanizma bi lahko Twitter v prihodnosti svoje uporabnike ob prehodu določenega območja opozoril na visoko verjetnost okužbe.
Evolucija jezika
Spremembe so se sprva zgodile predvsem med temnopoltimi uporabniki Twitterja v južneje ležečih zveznih državah ZDA. Ti so s krajšanjem besed v sporočilo, omejeno na 140 znakov, spravili več informacij. Twitter je tudi leglo številnih novih okrajšav, kot so NSFW (Not Safe For Work oz. Ne odpiraj, ko si v službi!), TLDR (Too Long; Didn't Read oz. Predolgo, nisem prebral), AFAIK (As Far As I Know oz. Kolikor vem) in CTFU (Cracking The Fuck Up oz. Tako se smejim, da komaj diham).
Borzno mešetarjenje
Dejstvo je, da lahko objave na Twitterju vplivajo na trgovanje z delnicami. Dober dokaz je lanski padec indeksa Standard & Poor's 500 – po streljanju blizu Kapitola v Washingtonu se je namreč spustil za kar 20 točk, kar so delničarji in obenem naročniki storitev podjetja Dataminr vedeli že nekaj minut pred objavo novice na spletnih novičarskih portalih in televiziji. Dataminr svoj posel namreč ustvarja s prečesavanjem Twitterja za koristnimi informacijami – v tem primeru so nekaj ljudem prihranili precej denarja.
Kakšne volje smo?
Iz velikih gruč tvitov je mogoče izluščiti splošno počutje uporabnikov Twitterja. Študent univerze Northeastern v Bostonu je s psihološkim algoritmom analiziral prav vsako javno objavo med septembrom 2006 in avgustom 2009 in prišel do zanimivega odkritja – prebivalci ameriškega Zahoda so razmeroma bolj veseli od vzhodnih sonarodnjakov. Sreča vrhunec praviloma doseže ob nedeljah zvečer, na najnižjo točko pa se spusti ob četrtkih.
Restavracije, ki jih ne bomo več obiskali
Algoritemski sistem nEmesis lahko na podlagi objav na Twitterju ugotovi, v katerih newyorških restavracijah vam bodo namesto zrezka postregli plesen in salmonelo. Med 3,8 milijona tvitov je algoritem izpostavil vse, ki so vključevali besede "trebuh, bolan, boli" in lokacijo oziroma ime pravkar obiskane restavracije, glede na verjetnost, da se je uporabnik pred objavo res zastrupil s hrano, pa so jih nato kategorizirali človeški možgani.