Četrtek, 1. 4. 2021, 17.29
3 leta, 5 mesecev
Traja že 17 let: je to najboljša prvoaprilska šala vseh časov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,25
1
Gmail se je ob Googlovi prvoaprilski napovedi pred sedemnajstimi leti marsikomu zdel kot popolna prevara. Ponujal je namreč funkcije, ki so daleč presegale takratno ponudbo brezplačne e-pošte.
Nihče najverjetneje nikoli ne bo presegel uspeha prvoaprilske potegavščine, ki si jo je 1. aprila 2004 privoščil ameriški tehnološki velikan Google.
Google v tehnološki sferi slovi kot velik duhovitež. Med letoma 2000 in 2019 so ob dnevu norcev pripravili skoraj sto različnih šal, najpogosteje je šlo za oznanila domnevnih novih funkcij iskalnika Google in "razkritja" novih neverjetnih tehnologij. Lani in letos je Google prvoaprilske šale preskočil v znak spoštovanja do žrtev pandemije bolezni covid-19.
Nekatere Googlove prvoaprilske potegavščine so bile bolj, nekatere manj posrečene, toda bolj ali manj vsem je bilo skupno to, da so jih uporabniki do naslednjega prvega aprila že pozabili. Toda ene niso nikoli. Na dan norcev pred sedemnajstimi leti je Google namreč napovedal, da bo zagnal svojo lastno e-pošto: Gmail.
Google je lansiranje lastne spletne elektronske pošte prvega aprila pred sedemnajstimi leti napovedal v šaljivem tonu, zato je bilo razumljivo, da so bili mnogi uporabniki glede resničnosti oznanila precej skeptični. Še posebej seveda zato, ker je Google sporočilo za javnost izdal 1. aprila.
Predober, da bi bil resničen
1. aprila 2004 je bilo preprosto razumeti tiste, ki so menili, da je Gmail le še ena Googlova šala. Da bi spletna pošta v času, ko je priljubljeni Hotmail ponujal dva megabajta prostora za shranjevanje sporočil, Yahoo! Mail pa štiri megabajte, uporabniku ponudila cel gigabajt (1024 megabajtov) prostora, je bilo slišati neverjetno.
Skeptiki so se namrščili tudi ob podatku, da bodo registracije za Gmail potekale po principu povabil, Google pa je novo storitev tudi predstavil v malenkost duhovitem slogu. V času, ko je bil Google pravzaprav le spletni iskalnik in ne celoten ekosistem storitev in aplikacij, prav tako nihče ni pričakoval, da lahko podjetje lansira tako zelo prostoren e-poštni predal, ki bo deloval, kot se šika.
Pa vendar v prihodnjih mesecih hitro rastoče število uporabnikov nikoli ni prejelo sporočila, da bo eksperimenta zdaj konec, ker je vendarle šlo za prvoaprilsko šalo.
Gmail je do danes postal najbolj razširjena spletna e-pošta, saj ima (po podatkih iz jeseni 2019) kar poldrugo milijardo aktivnih uporabnikov, in prva aplikacija za mobilne naprave, ki je presegla magično milijardo namestitev.
Pri Googlu so 1. aprila 2004 vendarle malce preveč ambiciozno ocenili, da uporabnikom v poštnem predalu Gmail nikoli ne bo zmanjkalo prostora za sporočila. Gmail si prostor v Googlovem oblaku zdaj deli še z drugimi storitvami, kot sta uporabnikova računa Google Drive in Google Foto, ki lahko 15 brezplačnih gigabajtov, kolikor jih danes ob odprtju računa ponuja Google, zapolnita zelo hitro. Kmalu še hitreje:
Preverite še te posrečene prvoaprilske šale iz sveta tehnologije
Instantna barvna televizija: Leta 1962 je švedska medijska hiša SVT, ki je tisti čas upravljala z edinim televizijskim programom v državi, gledalcem prek domnevnega strokovnjaka Kjella Stenssona sporočila, da lahko svoje črno-bele televizijske sprejemnike spremenijo v barvne. Stensson je demonstriral postopek – prek zaslona je navlekel najlonske nogavice. Gre za najbolj znano švedsko prvoaprilsko šalo.
Kremvax: Uporabniki useneta (prednika interneta, kot ga poznamo danes) so leta 1984 dobili sporočilo, da se bo spletišču pridružila Sovjetska zveza. Ker so bili odnosi med Zahodom in Vzhodom zaradi morda največjega incidenta v hladni vojni po kubanski raketni krizi, simulacije Natovega jedrskega napada, tisti čas napeti kot struna, so številni omreženi Američani novico sprejeli kot grožnjo, ogromno se jih je celo odreklo usenetu. Kremvax velja za prvo pravo internetno potegavščino.
Traduktor: Preprosto, a zaradi navidezne priročnosti zelo prepričljivo – grof Otto Von Glutz je 1. aprila 1984 predstavil napravo traduktor, ki naj bi bila zmožna samodejnega takojšnjega prevajanja flamščine (nizozemščine, ki jo govorijo nekateri Belgijci) v francoščino in obratno, s čimer bi na območju Beneluksa odstranila prenekatero jezikovno oviro. Najbrž ni treba posebej omenjati, da je bilo naročil za izmišljen izum ogromno.
Popivanje med uporabo interneta je prepovedano: John C. Dvorak, ameriški tehnološki novinar in nečak Augusta Dvoraka, ki je izumil Dvorakovo tipkovnico, eno od redkih alternativ sistemu QWERTY, je leta 1994 v prispevku za aprilsko izdajo uveljavljene revije PC/Computing poročal o zakonu, s katerim je ameriški kongres prepovedal uživanje alkohola med uporabo interneta in spletno razpravljanje o seksualnih temah. Vsakega kršitelja naj bi na domu nemudoma obiskali agenti FBI.
Internetno spomladansko čiščenje: Med uporabniki svetovnega spleta je marca 1997 zaokrožilo obvestilo, da bo dostop do interneta med 31. marcem in 2. aprilom onemogočen zaradi spomladanskega čiščenja, med katerim naj bi pet "izjemno zmogljivih japonskih internetnih robotov" z medmrežja odstranilo "smeti", kot so neaktivne povezave in nerabljeni e-poštni naslovi. Šalo številni pripisujejo bostonskemu tehnološkemu inštitutu MIT.
Sprememba vrednosti števila pi: Ena matematična – mediji v ameriški zvezni državi Alabama so aprila 1998 poročali, da se je senat odločil za spremembo konstante pi. Število 3,14159 naj bi bilo namreč preveč zapleteno, zato so ga nadomestili s preprostejšim 3,0, zamenjavo pa so argumentirali z dejstvom, da je "3,0 veliko bolj religiozna številka". Potegavščina je bila razkrita šele po tem, ko je prek telefona protestiralo na stotine razjarjenih ljubiteljev računanja.
Podjetje F/rite Air: Aprila 2000 je na stotine Nizozemcev v delnice izmišljenega podjetja F/rite Air, ki naj bi postavilo nove smernice na področju računalniške in internetne tehnologije, vložilo več kot sedem milijonov ameriških dolarjev. Nekaj vlagateljev se je pojavilo tudi po medijskem razkritju potegavščine, ime podjetja, ki naj bi ga med drugim na noge pomagala postaviti ustanovitelja Microsofta Bill Gates in Paul Allen, pa je bilo zelo očitna besedna igra (F/Rite Air – "fried air" oziroma ocvrt zrak).
Google MentalPlex: Google je leta 2000 predstavil revolucionarno novo funkcijo svojega spletnega iskalnika – branje misli. Uporabnik je moral strmeti v modro-rdečo spiralo na zaslonu in razmišljati o izbranih ključnih besedah, zgodilo pa se seveda ni nič. Klik na barvit krog je razkril potegavščino – pri Googlu najbrž niso želeli, da bi si ljudje predolgo kvarili oči.
Mobilni telefon za levičarje: Ameriški telekomunikacijski operater Virgin Mobile je 1. aprila 2004 ponudbi domnevno dodal telefon Sony Ericsson LH-Z200 z zrcaljeno tipkovnico za "učinkovitejšo uporabo v levi roki". Nasedlo je nekaj velikih imen tehnološke medijske sfere.
iShave in iRon: Applov predvajalnik glasbe iPod je bil tarča dveh izvirnih prvoaprilskih potegavščin – nemško podjetje Application Systems Heidelberg je leta 2004 predstavilo oster nastavek, ki je iPod spremenil v brivnik, prodajalna Gear4 pa je dve leti pozneje lansirala še likalnik iRon, na katerega je bilo mogoče zasidrati iPod in med likanjem poslušati glasbo.
Guardianova selitev na Twitter: Znana britanska medijska hiša Guardian Media Group je 1. aprila 2009 šokirala z novico, da bo časopis The Guardian postal prvi medij, ki bo vse novice objavljal izključno na Twitterju. Bralcem so sporočili tudi, da bodo v tvite pretvorili prav vse članke iz takrat 188-letne zgodovine izdajanja časopisa.
Skype for String: Ponudnik internetne telefonije Skype je leta 2012 oznanil izdajo preizkusne različice storitve Skype for String, s katero bi bilo mogoče komunicirati ne le brez internetne povezave, temveč celo brez računalnika ali mobilnega telefona. Vse, kar je za klic potreboval uporabnik eksperimentalne novosti, sta bila dva plastična kozarca in vrvica.
Gmail Motion in Google Nose: Leta 2011 so pri Googlu elektronski pošti Gmail dodali način Motion, ki je s pomočjo spletne kamere omogočal vnašanje besedila z ročnimi potezami. Brezupno spakovanje in mahanje so leta 2013 nadgradili z "revolucionarno" prvino Nose – rezultate internetnega iskanja z Googlom naj bi uporabniki lahko zavohali. V Googlovi "bazi arom" naj bi bilo več kot 15 milijonov vonjav, osebam pred zaslonom pa naj bi jih posredovali s fotoni, oplemeniteni z vonjem. Privlečeno za lase, a nosove so na računalnike in mobilne telefone prilepili številni.
1