Bruselj od treh pornografskih platform zahteva informacije o zaščiti otrok

Predsednik vrhovnega sodišča: Stvar je postala skrb vzbujajoča, nevarna #video

Novi primeri spletnih goljufij: podjetje ostalo brez 200 tisoč evrov

Torek, 26. 1. 2016, 16.17

7 let, 1 mesec

Tako je bil videti splet pred dvema desetletjema (fotozgodba)

Avtorji:
Infografika: Gregor Jamnik, Andrej Pirnat

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Pred dvajsetimi leti je splet doživel marsikatero prelomnico. Nastal je digitalni arhiv spletnih strani, začela se je vojna brskalnikov, zaživela pa je tudi stran Siol.net. Pokukajte v časovni stroj.

Slovenija je bila napredna, saj je splet posvojila med prvimi Splet velja za najbolj pomembno tehnološko inovacijo 20. stoletja in danes predstavlja temeljno komunikacijsko, delovno in zabavno orodje. V Sloveniji za začetek spletne dobe štejemo leto 1993, ko je Mark Martinec s sodelavci z Nacionalnega superračunalniškega centra na Inštitutu Jožef Stefan vzpostavil spletni strežnik s prvimi slovenskimi stranmi in spletno predstavitvijo naše države. Predstavitev je bila takrat zelo odmevna, bila je tudi izbrana za eno od najboljših na svetu in je izjemno pospešila razvoj slovenskega spletnega prostora.

Projektu so se najprej priključili v akademsko-raziskovalnem sektorju, kmalu pa so sledila še številna podjetja in mediji. Slovenija je takrat veljala za dinamično in tehnološko napredno državo.

Predstavitvena stran Slovenije je kmalu začela vključevati tudi povezave na različne institucije, ki so se začele vključevati v splet, s tem pa je nastal eden prvih nacionalnih indeksov spletnih strani. Spletno mesto SloWWWenia je tako postalo prva odskočna deska za slovenske uporabnike spleta.

V študentski sobi je začel nastajati Google V naslednjih letih je razvoj medmrežja bliskovito napredoval. Brskanje po spletu je postala slikovno in barvno bogatejša izkušnja, tekstu so se pridružile vizualne podobe, slike in grafi. Količina dostopnih informacij je narasla, s tem pa tudi število spletnih mest in uporabnikov. Spletni informativni imeniki, ki so urejali množice informacij, so zato postali nadvse dobrodošli.

Hitri razvoj je že v letu 1996 pripeljal do naslednje velike prelomnice. Pred dvajsetimi leti je namreč splet dobil praktično takšno obliko, kot jo poznamo danes. Splet se je začel arhivirati v digitalni knjižnici, v zaprtem omrežju stanfordske univerze je nastala prva različica Googla, vnel pa se je tudi boj za prevlado na področju spletnih iskalnikov in brskalnikov.

Glavna iskalnika sta bila pionir Yahoo in Google tistega obdobja AltaVista (katero je Yahoo kasneje kupi), med brskalniki pa Netscape Navigator in Microsoftov Internet Explorer (boj za prevlado traja še danes, le akterji so, z izjemo Explorerja, drugi).

Zaživel je Siol.net Napredek na svetovni ravni je narekoval tudi premike na naših tleh. Predstavitvena stran države je počasi prerasla v projekt Mat'Kurja, spletni iskalnik, ki je bil dolga leta najbolj obiskana stran v Sloveniji, nastalo je društvo za razvoj računalniških komunikacij Internet Slovenija, študenti so dobili cenovno ugoden dostop do spleta prek sistema KISS, zaživela pa je tudi stran Siol.net, prvi spletni informativni portal v Sloveniji.

Stran je na začetku služila predvsem kot tehnična pomoč zgodnjim posvojiteljem medmrežja in vstopna točka na domač strežnik za priljubljeno strelsko igro Quake (Telekom je bil takrat s svojo storitvijo Slovenija Online – SiOL – eden glavnih ponudnikov spletnega dostopa), kmalu pa je postala še spletni iskalnik in novičarski portal.

Splet je uporabljal manj kot odstotek svetovnega prebivalstva Statistična slika uporabnikov medmrežja je bila pred dvajsetimi leti seveda precej drugačna kot danes. Na svetu ga je uporabljalo 36 milijonov ljudi (danes 3,37 milijarde), kar je manj kot en odstotek svetovnega prebivalstva, za Slovenijo pa raziskava projekta RIS (Raba interneta v Sloveniji) kaže, da so ga uporabljali štirje odstotki prebivalcev.

Kot nam je povedal vodja komunikacije z uporabniki na Arnesu Tomi Dolenc, je imel Arnes konec leta 1996 približno deset tisoč "neposrednih" uporabnikov (z lastnim geslom za dostop) ter vsaj še enkrat toliko "posrednih", ki so splet uporabljali v šoli ali službi, SiOL pa po besedah Nataše Osolnik iz Telekomove službe za odnose z javnostmi, nekaj manj kot tri tisoč priključkov. Že leto pozneje je tudi SiOL presegel mejo deset tisoč uporabnikov.

Na spodnjih slikah in povezavah si lahko ogledate nekaj primerov, kako je bil videti splet pred nastankom Facebooka, Wikipedije, YouTuba, Twitterja, Instagrama in eBaya ...

Inštitut Jožef Stefan