Sreda, 10. 4. 2019, 14.59
5 let, 7 mesecev
Zgodovinski dan za človeštvo: to je prva fotografija črne luknje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,08
11
Event Horizon Telescope je poskusil fotografirati dve črni luknji. Prva, katere obris vidimo na tej fotografiji, se nahaja v središču galaksije Messier 87, ki je od Zemlje oddaljena približno 55 milijonov svetlobnih let in pošastno velika, saj počez meri desetkrat toliko kot naše Osončje, njena masa pa je tolikšna kot skupna masa 6,5 milijard naših Sonc. Druga črna luknja, ki jo je opazoval Event Horizon Telescope, se nahaja v središču naše galaksije Rimske ceste. Rezultati te raziskave bodo znani v kratkem, so obljubili znanstveniki.
Večletnemu mednarodnemu projektu Event Horizon Telescope, katerega cilj je bil posneti prvo fotografijo črne luknje v zgodovini raziskovanja vesolja, je to tudi uspelo. Razkrili so namreč prizor, ki pomeni enega od največjih mejnikov v znanosti vseh časov: senco črne luknje in obris tako imenovanega dogodkovnega obzorja, ki v grobem predstavlja rob črne luknje in mejo, od koder ne more več pobegniti nič, niti svetloba. Za znanstvenike je to dovolj dober dokaz, da je človeštvo končno dobilo neizpodbitno potrdilo o tem, kako so videti črne luknje.
Kako so razkrili prvi pogled človeštva na črno luknjo:
Raziskovalci vesolja, ki so bili vpleteni v projekt Event Horizon Telescope, so na več tiskovnih konferencah, ki so bile zaradi izrednega zanimanja po vsem svetu istočasno, pojasnili, da je črno luknjo seveda nemogoče fotografirati neposredno, saj ne oddaja svetlobe.
Namesto tega so se osredotočili na tako imenovano dogodkovno obzorje oziroma "event horizon" po angleško (od tod tudi ime projekta).
The first ever image of a black hole.
— European Commission 🇪🇺 (@EU_Commission) April 10, 2019
Taken by Event Horizon Telescope. #EUFunded.#RealBlackHole. pic.twitter.com/seOgqfkuYL
Kraj, od koder ni več vrnitve
Dogodkovno obzorje je navidezna meja v bližini črne luknje, onkraj katere je nemogoče videti. Ko materija prečka dogodkovno obzorje, ne more več kljubovati izredno veliki gravitaciji črne luknje.
To bi ji lahko uspelo le, če bi bila njena izhodna hitrost, to je hitrost, ki jo je treba preseči, da bi ubežali črni luknji, večja od gravitacijskega privlaka črne luknje.
Ker pa Einsteinova posebna teorija relativnosti pravi, da nič ne more potovati hitreje od svetlobe, gravitacija črnih lukenj pa je tako silovita, da vase posrka tudi svetlobo, dogodkovnemu obzorju pravijo tudi kraj, od koder ni več vrnitve.
Kaj v resnici vidimo na zgodovinski fotografiji?
Fotografija, ki jo je danes razkrila ekipa projekta Event Horizon Telescope, je povezana prav z dejstvom, da lahko črna luknja preusmeri svetlobo in jo potegne proti sebi.
Žareč obroč na fotografiji je posledica delovanja gravitacije na elektromagnetno valovanje materije v okolici dogodkovnega obzorja črne luknje. Gravitacija namreč ukrivlja tako prostor kot čas v bližini črne luknje, posledica tega pa je, da svetlobo, ki prihaja iz območja, vidimo v obliki kroga.
Dokaz, kako prav je imel ne le Albert Einstein, temveč tudi znanstveniki pri dozdajšnjih simulacijah črnih lukenj
Prizor iz središča galaksije Messier 87, na zgornji fotografiji namreč gledamo tamkajšnjo črno luknjo oziroma njen obris, je zelo velika potrditev za splošno teorijo relativnosti Alberta Einsteina, ki utemeljuje gravitacijo in ki znanstvenike ter fizike pri opazovanju vesolja usmerja že desetletja.
Fotografija je tudi dokaz, da so bili dozdajšnji modeli črnih lukenj, ki so nastali na podlagi dognanj astrofizikov, pravzaprav zelo blizu pravi stvari:
Kaj je Event Horizon Telescope?
Ime namiguje, da je Event Horizon Telescope en sam teleskop, kar je hkrati res in tudi ni. Gre za mednarodni projekt ekip astronomov in fizikov, ki upravljajo osem velikih radijskih teleskopov in observatorijev po vsem svetu.
Lokacije teleskopov in observatorijev, ki so vključeni v radijsko teleskopsko polje projekta Event Horizon Telescope. Dva se nahajata celo na skrajnem severu in jugu planeta - na Grenlandiji in Antarktiki.
Teleskope so v sklopu projekta Event Horizon Telescope povezali v en sam sistem, ki je v opazovalnico črnih lukenj spremenil tako rekoč ves planet Zemlja in nam omogočil, da smo najtemnejše dele vesolja videli bolj jasno kot kadarkoli prej.
Preberite tudi:
11