Nedelja, 30. 8. 2020, 20.00
4 leta, 2 meseca
Superbogataš pokazal možganski vsadek za ljudi prihodnosti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,46
8
S preprostim "Prihodnost bo čudna" se je peti najbogatejši Zemljan Elon Musk zelo trudil, da ne bi zvenel kot nori znanstvenik, medtem ko je širnemu svetu razkazoval prašiča z eksperimentalnim možganskim vsadkom, ki ga razvija njegovo najmanj znano podjetje Neuralink. Vsadek bo po besedah Muska paraplegikom pomagal ponovno hoditi, kupili pa ga bodo lahko tudi zdravi ljudje in z njim nadgradili svoje možgane na načine, ki danes mejijo na znanstveno fantastiko.
Elon Musk je podjetje Neuralink v tajnosti ustanovil leta 2016. Javnost je za novi Muskov projekt izvedela leto dni pozneje, šele lani pa smo po dveh letih skoraj popolnega molka izvedeli več o tem, s čim natančno se Neuralink ukvarja. Podjetje je razvilo način, kako v možgane vsaditi na tisoče zelo tankih vlaken in jih povezati z mikročipi, ki bodo lastniku možganov omogočali hitro komunikacijo z računalniki in drugimi povezanimi napravami samo z uporabo misli.
Čeprav je petkova predstavitev enoletnega napredka dela v Muskovem podjetju Neuralink, ki vzpostavlja tehnološki most med možgani in računalnikom, razočarala tiste, ki so pričakovali človeške poskusne zajčke, je Elon Musk pokazal nekaj konkretnih novosti in pojasnil načrte podjetja za bližnjo prihodnost.
Gertrude bo nekoč morda podobno slavna kot klonirana ovca Dolly
Zvezda predstavitve je bila prašičja samica Gertrude, ki ima že dva meseca vgrajen Neuralinkov možganski vsadek. Povezan je z živčnim centrom za rilec, kar je Neuralinku omogočilo demonstracijo zaznavanja možganske aktivnosti Gertrude v živo. Prisotni so namreč slišali pisk vsakič, ko se je Gertrude česa dotaknila z rilcem.
Moder graf na dnu fotografije prikazuje Gertrudino možgansko aktivnost, bele pike pa posamezne elektrode, ki jih ima v možganih.
Gertrude se je na odru pridružila še ena prašičja samica, Dorothy, ki je možganski vsadek imela, a so ji ga odstranili. S tem so želeli pokazati, da je varna odstranitev vsadka mogoča in ne vpliva na zdravje tistega, ki ga je imel. Jasno je sicer, da bodo o tem, ali to res drži, odločili šele preizkusi na človeških prostovoljcih.
Do prvih takšnih testov najverjetneje ni več daleč, saj je FDA, ameriška agencija za hrano in zdravila, Neuralink julija uvrstila na seznam podjetij, vključenih v iniciativo Breakthrough Devices. Ta podjetja FDA prioritizira, da hitreje prejmejo dovoljenje za začetek kliničnih testov.
Neuralinkov možganski vsadek, sestavljen iz čipa in elektrod, se je v primerjavi z lansko različico zmanjšal na velikost kovanca, obenem pa zdaj nima več zunanje enote, temveč je v celoti nameščen znotraj lobanje, pravzaprav je del kar nadomestil.
Musk: paraplegikom bomo povrnili uporabo nog
Razlog, zakaj je Neuralink čim prej potreboval blagoslov FDA, je prvotno poslanstvo njihovega možganskega vsadka – izboljšanje kakovosti življenja paraplegikom ali tetraplegikom in osebam z nevrogenerativnimi ali prirojenimi bolezenskimi stanji.
Elon Musk je v petkovi predstavitvi med drugim izpostavil, da lahko njihova tehnologija paraliziranim osebam povrne uporabo okončin.
"Če lahko prek možganskega vsadka razbereš, kateri ud želi oseba premakniti, lahko tja, kjer je hrbtenjača poškodovana, vstaviš še en vsadek in vzpostaviš neke vrste živčni most," je dejal in poudaril, da trdno verjame, da bo z Neuralinkovo tehnologijo nekoč ohromelim osebam lahko v celoti povrnili telesne zmožnosti.
Od medicine do znanstvene fantastike: "Prihodnost bo čudna"
Kirurški robot za vgradnjo vsadka ni več videti kot naprava smrti iz grozljivke (na fotografiji), ki jo je Neuralink pokazal lani.
Vgradnja možganskega vsadka, ki se je v primerjavi z lani pokazano napravico v celoti preselil v notranjost lobanje, še vedno poteka prek robotskega kirurga, ki so ga razvili pri Neuralinku, a je ta zdaj videti precej bolj prijazno od lanske različice iz pekla.
Stilska preobrazba je bila nujno potrebna, saj Elon Musk pričakuje, da se bodo ljudje v prihodnosti za vgradnjo Neuralinkovega vsadka odločali podobno kot danes za lasersko operacijo oči.
Elon Musk in novi kirurški robot, ki je precej prijaznejšega videza od predhodnika.
Zakaj pa bi načeloma zdrav človek želel tak vsadek? Musku so se ob tem vprašanju zasvetile oči in začel se je precej bolj hipotetičen del Neuralinkove predstavitve.
Po besedah novopečenega petega najbogatejšega človeka na svetu bo Neuralinkov vsadek v prihodnosti ljudem med drugim omogočal shranjevanje in ponovno predvajanje spominov ali pa nalaganje spominov v drugo telo oziroma v robota, pa tudi izboljšanje funkcij čutil, na primer oči, ki bi jim vsadek lahko omogočil zaznavanje ultravijolične svetlobe.
Conceptual telepathy
— Elon Musk (@elonmusk) August 29, 2020
Musk je omenjal že tudi telepatsko komuniciranje med ljudmi, torej pošiljanje misli neposredno v možgane druge osebe, in pa sobivanje z umetno superinteligenco, katere prihod je po njegovem mnenju neizogiben.
Elon Musk že dolgo opozarja, da je umetna superinteligenca po njegovem mnenju ena največjih groženj človeštvu.
"Prihodnost bo čudna," je Musk opisal različne načine uporabe Neuralinkovega možganskega vsadka.
Težave
Musk je dejal, da se zaveda, da te napovedi za zdaj zvenijo kot zgodba britanske znanstvenofantastične nanizanke Črno ogledalo, ki opozarja na pasti prihodnjih tehnologij, in da bodo nekateri ljudje verjetno nasprotovali delu, ki ga opravlja Neuralink.
Nekateri Neuralinkovi tekmeci so pred časom tudi opozorili, da bo imel Neuralink morda velike težave pri prepričevanju ljudi v za zdaj še precej invaziven kirurški poseg, ki je potreben za vstavitev vsadka, saj ta nadomesti del lobanje.
Skeptikov, ki dvomijo, da bo Elon Musk z Neuralinkom izpolnil visokoleteče napovedi o telepatskem komuniciranju in shranjevanju spominov, ni malo. Toda ne gre pozabiti, da je bilo veliko tudi tistih, ki so dvomili o podjetjih Tesla in SpaceX, pa je Musku s prvim uspelo revolucionizirati področje električnih avtomobilov, z drugim pa polete v vesolje.
Podjetja, ki razvijajo konkurečno tehnologijo, na primer NextMind, se podobne rezultate trudijo doseči z uporabo zunanjih vmesnikov, ki se na glavo namestijo kot čelada.
Neuralink ima sicer tudi kadrovske tegobe. Podjetje naj bi v zadnjem letu zapustili nekateri visoko usposobljeni posamezniki, razlog za to pa je po pričevanju nekdanjih zaposlenih kombinacija kaotične interne kulture in hitenja z razvojem tehnologije, ki je znanost (še) ne dohaja. Neuralink naj bi s poskusov na podganah na poskuse na opicah presedlal veliko hitreje, kot je običajno, navajajo viri znotraj podjetja.
Obtožbe o delovnem okolju, ki je zaradi izrednih pritiskov primerljivo s tako imenovanim ekonom loncem, Neuralink sicer zanika.
Preberite tudi:
8