Spletno ustrahovanje vzbuja vedno več skrbi

Kar 22 odstotkov staršev ne more nadzorovati, kaj njihov otrok na spletu vidi ali počne, skoraj polovica vseh staršev (natančneje 48 odstotkov) pa je zaskrbljena, da se njihovi otroci med uporabo interneta srečajo s spletnim ustrahovanjem.

To so ključni poudarki raziskave, katere rezultate je rusko podjetje za računalniško varnost Kaspersky Lab predstavilo ta teden. Raziskava je izpostavila tudi skrb vzbujajoče dejstvo, da se o spletnih tveganjih s svojimi otroki pogovarja zgolj 38 odstotkov staršev. Ta podatek nakazuje na pomanjkanje zavesti in razumevanja o spletnih tveganjih tudi med starši, ki bi morali biti skupaj z učitelji in mladino samo eden od ključnih dejavnikov pri preprečevanju teh nezaželenih pojavov. Premalo odkritega pogovora Starši velikokrat ostanejo nedejavni, tudi ko jih otroci opozorijo, da so bili tarča spletnega ustrahovanja. Omenjena raziskava je pokazala, da je samo 44 odstotkov staršev posredovalo, ko se je njihov otrok pritožil, da so ga ustrahovali na spletu.

Tudi mladina se nerada pogovarja o spletnem ustrahovanju: četrtina staršev je potrebovala veliko časa za odkritje, da so njihove otroke ustrahovali na spletu. Še nekoliko večji je odstotek tistih staršev, ki so ugotovili, da se ustrahovanje na spletu lahko nadaljuje tudi z ustrahovanjem v vsakdanjiku. Posledice spletnega ustrahovanja so že v zgodnji fazi težke in dolgotrajne. Že na videz majhni koraki lahko naredijo veliko Spletnega ustrahovanja najbrž ne bo mogoče nikoli izkoreniniti, a že nekaj preprostih orodij in prijemov lahko znatno zmanjša možnost tovrstnih pripetljajev. Ker mladina velikokrat vsak poskus staršev razume kot omejevanje svobode in nekaj, kar bo pred vrstniki za njihovo podobo videti nesprejemljivo in žaljivo, je toliko pomembneje, da se starši s svojimi otroki o tem pogovarjajo odkrito.

Med najpreprostejšimi, a obenem tudi zelo učinkovitimi ukrepi proti spletnemu ustrahovanju so skrbno ravnanje z nastavitvami zasebnosti v družbenih omrežjih, izvajanje običajnih splošnih preventivnih ukrepov in v programih, kjer so na voljo, vklop funkcije starševskega nadzora. Seveda ob pogoju, da starš o tem ve več kot njegov otrok, kar ni povsem samoumevno.

Otrokom je spletno varnost treba pojasniti tudi z načelne in netehnološke ravni. Pomembno jim je povedati, kako pomembni so osebni podatki, kot so naslov bivališča in šole, telefonska številka, številka kreditne kartice in drugi podatki o družinskem premoženju, ter da to nikakor niso podatki, ki bi se smeli znajti na spletu ali v rokah drugih, zlasti neznancev.