Petek, 17. 1. 2020, 17.02
4 leta, 11 mesecev
Podjetju s Sejšelov zelo diši slovenski denar: kaj in kdo je v ozadju?
Obljube o velikem zaslužku z nizkim vložkom. Zagotavljanje pokojnine tako rekoč brez dela. Gradnja kariere. Posel, kot ga drugje na svetu trenutno ni. Sedež podjetja v davčni oazi. Vodja, ki je v preteklosti že večkrat obljubljal bajne zneske. Matematika, ki se nikoli ne izide. Narobe obrnjeni trikotniki. Vse to in še več je InFace Invest Group, nova "edinstvena poslovna priložnost", ki požira tudi slovenski denar. Slovenci sicer ne vlagajo le svojih evrov, temveč še veliko bolj dragoceno imetje.
Kaj je InFace Invest Group?
InFace Invest Group se na spletu predstavlja kot podjetje z dvajsetletnimi izkušnjami na področju internetnega poslovanja. Podjetje, ki ima sedež na Sejšelih, v znani davčni oazi, sicer pa primarno deluje v Srbiji in drugih državah nekdanje Jugoslavije, se ponaša s tem, da je razvilo patentirani sistem SFT21, ki fizičnim in pravnim osebam omogoča ustanavljanje franšiz ter jim ponuja "tako rekoč neomejene možnosti".
Vodstvo podjetja InFace Invest Group na predstavitvah trdi, da tako dobrega poslovnega sistema za zaslužek na internetu, kot ga imajo oni sami, trenutno ne najdemo nikjer drugje na svetu.
Informacij o podjetju InFace Invest Group, ki naj bi bilo ustanovljeno že leta 2000, ni na spletu nikjer drugje kot le na njihovi spletni strani, ki pa je bila registrirana šele 13. aprila 2017.
Kot referenco podjetja ne navaja nihče razen tistih, ki so udeleženi v trenutno aktualno poslovno priložnost. Podjetje na spletni strani trdi, da počne celo vrsto stvari, a konkretnih dokazov, ki bi to potrdili, na spletu ni.
Morda kot zanimivost: InFace Invest Group v promocijskih materialih uporablja levo fotografijo, po kateri bi bilo mogoče sklepati, pa čeprav podjetje tega nikjer izrecno ne navaja, da gre za sedež InFace Invest Group. Kot dokazuje desna fotografija, ki jo najdemo na več spletnih portalih z brezplačnimi tematskimi fotografijami, gre seveda za fotomontažo.
Edini vidik delovanja podjetja, o katerem je mogoče najti informacije, je omenjeni sistem SFT21 (pri katerem patentnem uradu je podjetje prijavilo patent zanj, ni znano). Zainteresiranim vlagateljem omogoča zakup franšize, prek katere lahko nato razvijajo svoj posel.
Ta "posel" je trenutno izključno rekrutiranje novih članov v InFace Invest Group in pobiranje provizij od njihovih vplačil. Podjetje namreč nima fizičnega izdelka ali storitve, za zdaj se vse vrti samo okrog novačenja ljudi in izračunavanja, kako dobro je mogoče zaslužiti, če jih pripeljemo toliko in toliko.
Predstavniki InFace Invest Group opozarjajo, da v Sloveniji danes obstajajo številna podjetja, ki ponujajo franšizno poslovanje, kar seveda drži. Razlika je v tem, da imajo franšize podjetij, kot je McDonald's, v ponudbi dejanske izdelke, ki ustvarjajo prihodke. Edina dejavnost franšizerja pri InFace Invest Group je medtem vsaj za zdaj novačenje članov z obljubami, da lahko tudi oni postanejo franšizerji in ustvarijo velik dobiček.
Kaj natanko razen rekrutiranja novih obrazov in pobiranja provizij od vpisnin je trenutno še mogoče početi s franšizo, nam eden glavnih predstavnikov InFace Invest Group v Sloveniji ni znal povedati.
Podjetje sicer že dolgo napoveduje razvoj pravih glavnih virov prihodkov - družbenega omrežja, lastne kriptovalute in predvsem spletne trgovske platforme.
Narobe obrnjen trikotnik
Redne tedenske predstavitve InFace Invest Group v zadnjem času potekajo v več mestih po Sloveniji.
Glavna enklava Slovencev, ki sodelujejo v oziroma se zanimajo za InFace Invest Group, je zaprta skupina na Facebooku z imenom InfaceInvestGroup~SFT21~SLO. V njej je nekaj več kot 1.300 članov. Podatka o tem, koliko Slovencev je do zdaj že vplačalo prvi obrok oziroma se pridružilo sistemu, sicer ni.
Prisotnim obiskovalcem promotorji zagotavljajo, da se lahko že z vplačilom v višini 30 dolarjev (26,8 evra) in pripeljanim samo enim novim članom v nekaj letih nadejajo mesečne rente oziroma pokojnine v višini tisoč dolarjev oziroma skoraj 900 evrov. Kdor pripelje oziroma podse dobi več članov (in ti nato še več članov), lahko seveda zasluži še bistveno bolje. Omenjajo se celo zneski do milijona dolarjev mesečno.
Ob takšnih zagotovilih je seveda prisotna tudi geometrijska oblika, ki se jo najpogosteje povezuje s tovrstnimi priložnostmi za zaslužek. Uradno jo imenujejo matrica in jo z novimi člani polnijo od spodaj navzgor, torej ustanovitelji in starejši pridruženi člani na dnu, novejši člani bližje vrhu.
Gre za pogosto taktiko tovrstnih "poslovnih priložnosti": potencialnim rekrutom takšna hierarhija daje občutek pomembnosti in predvsem večje enakovrednosti s tistimi člani, ki so bili v sistemu pred njimi.
Seveda je vseeno, kako je matrica obrnjena, saj bi se v vsakem primeru polnila enako. A v obliki, kot jo predstavlja InFace Invest Group, je seveda veliko bolj podobna lijaku kot pa piramidi. Levo matrica, kot jo narišejo na predstavitvah. Desno ista matrica, ki pa je obrnjena za 180 stopinj.
V hierarhiji InFace Invest Group je po zadnjih informacijah za zdaj nekaj manj kot 14 tisoč članov. Koliko od tega je Slovencev, ni znano. Nekaj članov sicer prihaja iz neevropskih držav, novačenje namreč med drugim poteka tudi v Južni Ameriki in v Aziji.
Kam natanko Slovenci ob vplačilih pošiljajo denar, ne morejo vedeti zagotovo, saj podjetje nima bančnega računa oziroma ta vsaj ni javno objavljen. Vse transakcije potekajo prek spletnega plačilnega posrednika PerfectMoney. Ta je pri tovrstnih lijakastih sistemih še posebej priljubljen, saj so vsa plačila dokončna, kar pomeni, da nakazanega denarja ni mogoče zahtevati nazaj.
InFace Invest Group ima sedež na Sejšelih, ki so za tiste, ki se želijo ogibati davkom, pravi paradiž, saj so stroški odprtja novega slamnatega podjetja tam med najnižjimi na svetu.
Preteklost uči, da so matrice, lijaki in še kako drugače poimenovani tovrstni franšizni sistemi dolgoročno nevzdržni, še posebej pa v primerih, ko v igri ni fizičnega izdelka ali storitve.
Številne potrošniške organizacije po vsem svetu in celo obveščevalna agencija FBI namreč že leta opozarjajo, da sta pogoja za izpolnitev obljub o silnih zaslužkih na račun minimalnih vložkov nemogoča, saj bi moral biti pritok novih članov v sistem neskončen oziroma bi moral denar nastajati iz nič.
Finančni strokovnjak: gre za čisto piramidno shemo
Finančnega svetovalca Davida Veglja smo prosili, naj preuči poslovno priložnost, ki jo vlagateljem ponuja Inface Invest Group. Precej seminarjev in predstavitev si je namreč v celoti mogoče ogledati na YouTubu in na Facebooku. Promotorji celo aktivno spodbujajo ljudi, naj to storijo, ker bodo na tak način izvedeli vse, kar je mogoče izvedeti o InFace Invest Group.
David Vegelj je finančni svetovalec in predsednik naložbenega odbora v podjetju Vzajemci.
"Kdo bo nasedel temu, si zasluži, da ga opeharijo in mu poberejo denar," je neposreden Vegelj. Po njegovem mnenju gre za čisto piramidno shemo, pri katero se bo ponovno opeklo precej naivnežev. "Očitno smo Slovenci narod, ki potrebuje takšne lekcije, saj se nič ne naučimo."
"Matematika, s katero računajo zaslužke, mi je nerazumljiva, pa imam doktorat in s številkami sem precej dober," je še dodal Vegelj.
Kdo je v ozadju?
Soustanovitelja InFace Invest Group sta Zoran Lazarević in Mladen Pejić. Oba trdita, da imata dolgoletne izkušnje s poslovanjem na internetu, kar do določene mere sicer drži.
Lazarević je pod znamko InFace Invest Group v preteklosti podobne različne poslovne priložnosti predstavljal na več že ugasnjenih spletnih straneh (vir, vir), na Facebooku (vir) in celo na platformi za množično financiranje Indiegogo (vir). Promoviral je tudi mrežni marketing AdClickExpress in bil udeležen v razvpiti denarni verigi OneCoin.
Ko se je ob koncu leta 2017 po skrivnostnem izginotju ustanoviteljice Ruje Ignatove (na fotografiji) začela rušiti hierarhija denarne mreže OneCoin, so mnogi znani voditelji, tudi slovenski, prebegnili v druge podobne mrežne sisteme oziroma ustanavljali svoje.
Pejić je skupaj z Lazarevićem medtem promoviral mrežni marketing iGetMania, ki se je pod prejšnjim imenom GetEasy znašel pod lupo oblasti v več evropskih državah. Pejić, sicer nekdanji kriminalist, je bil leta 2006 zaradi preprodaje kokaina tudi obsojen na šest let zapora, česar pa sicer ne skriva.
Operacije InFace Invest Group se vodijo iz Beograda, sedež družbe pa je zaradi davčnih ugodnosti, kar lastnika priznavata, na Sejšelih. Podjetje je bilo decembra lani tudi v postopku ustanavljanja družbe na Cipru, ki pa je, kot je razvidno v ciprskem registru poslovnih subjektov, še vedno v teku.
Zoran Lazarević se je za Siol.net na trditev finančnega strokovnjaka Davida Veglja, da je InFace Invest Group piramidna shema, odzval s pojasnilom, da mu je polemiziranje o takšnih ugotovitvah pod častjo.
Dodal je tudi, da katerega koli finančnega strokovnjaka vabi v pisarno InFace Invest Group v Beograd, kjer jim bo pokazal, kakšni finančni strokovnjaki so v resnici in da se lahko morebitna takšna razprava tudi snema in objavi v celoti.
Slovenci pošiljajo še bolj dragoceno imetje kot le denar
Eden od pogojev za izplačilo provizij, ki jih je posameznik zaslužil v InFace Invest Group, je postopek KYC (Know Your Customer oziroma poznaj svojo stranko). Gre za varnostni protokol, ki ga za preprečevanje pranja denarja in podobnih nezakonitih dejavnosti uporablja vse več finančnih in fintech institucij, kot so banke ali borze s kriptovalutami, na primer.
Postopek KYC opravimo tako, da tistemu, s katerim želimo poslovati, pošljemo svoje osebne podatke in identiteto potrdimo s fotografijo osebnega dokumenta, občasno tudi fotografijo sebe med držanjem osebnega dokumenta.
Opravljen KYC na zgoraj opisan način zahteva tudi InFace Invest Group. Pri tem se pojavi pomislek: ali je varno pošiljati vse svoje osebne podatke vključno s fotografijo osebne izkaznice ali potnega lista podjetju, katerega edina dejavnost je rekrutiranje članov brez otipljivega izdelka ali storitve in ki ima sedež v poštnem nabiralniku blizu tovornega pristanišča na Sejšelih?
Razlog, zakaj opozarjamo na deljenje osebnih podatkov s podjetjem, je dejstvo, da nekateri vidnejši člani sistema s podatki drugih članov ravnajo skrajno neodgovorno. V videoposnetkih na YouTubu, ki so javni in za ogled na voljo vsem, med drugim razkazujejo celotne sezname e-poštnih naslovov drugih oseb.
Na uradu informacijske pooblaščenke so za Siol.net pojasnili, da so kopije osebnih dokumentov, kot so osebne izkaznice ali potni listi, vsekakor lahko uporabljene za zlorabo osebnih podatkov in krajo identitete, če se znajdejo v napačnih rokah.
"Ljudje lahko nepremišljeno zaupajo osebi, ki predloži kopijo domnevno svojega osebnega dokumenta, ukradena identiteta pa se lahko izkoristi za pridobitev finančne koristi, storitev kaznivih dejanj ali pridobitev drugih koristi na škodo žrtve. Posamezniki bi morali torej s svojimi osebnimi dokumenti zelo skrbno ravnati," so opozorili.
Kdo lahko v Sloveniji zbira kopije osebnih dokumentov in kako lahko z njimi ravna, je sicer definirano v Zakonu o potnih listinah (ZPL) in v Zakonu o osebni izkaznici (ZOIzk).
Slovenska policija za Siol.net prav tako opozarja, da se občani s posredovanjem osebnih podatkov tretji osebi dejansko izpostavijo tveganju, da se lahko zlorabijo njihovi osebni podatki.
Kot pravijo na policiji, je mogoče kopije osebnih dokumentov zlorabiti za celo vrsto namenov, med drugim za sklenitev zavarovanja ali naročniškega razmerja z mobilnim operaterjem, dvig denarja, ustanovitev podjetja, odprtje denarnice za kriptovalute in nenazadnje tudi za izognitev kazni v policijskem postopku.
Ukradene identitete so na internetnem črnem trgu "vroča roba". Pred leti smo poročali o oglasih, v katerih so prodajalci identitet kupcem zagotavljali, da bodo z njimi brez težav dobili bančno posojilo in posojilo za avtomobil ali hišo. Cena takšne identitete je bila 310 evrov. Nekdo drug je za 260 evrov prodajal identiteto z računom kreditne kartice, s katero je bilo mogoče zapraviti do deset tisoč dolarjev.
Z nacionalnega odzivnega centra za obravnavo kibernetskih incidentov SI-CERT so za Siol.net medtem sporočili: "Znani so nam primeri, tudi v Sloveniji, ko so uporabniki v dobri veri poslali kopije osebnih dokumentov, ki so bili nato izrabljeni za kraje identitete in uporabljeni za izvajanje nadaljnji goljufij. Žal v takih situacijah ne obstaja noben mehanizem, da bi žrtve lahko preprečile take zlorabe njihovih osebnih podatkov."
Preberite tudi:
12