Četrtek, 29. 8. 2013, 13.56
8 let, 7 mesecev
Skype praznuje 10 let uspehov in zamujenih priložnosti
Brezplačen programček za pogovore prek spleta je bil plod kolaboracije treh estonskih in dveh švedskih računalničarjev (zadnja sta bila internetni javnosti v času razvoja Skypa že dobro znana zaradi Kazaaja, takrat zelo priljubljene aplikacije za izmenjavo datotek p2p). Distribucija se je začela 29. avgusta 2003 in čeprav se je hitro izkazalo, da je kakovost zvoka precej nestanovitna, je program v slabem mesecu na računalnike preneslo več kot pol milijona uporabnikov.
Po hitro vzpenjajočem se podjetju je dobri dve leti po prvi uspešni izmenjavi besed svoje lovke vrgel Ebay in Skype Technologies SA odkupil za približno 1,9 milijarde evrov ter primaknil še nekaj delnic največje spletne trgovine. Ljubezen je trajala do leta 2009, ko so pri Ebayu oznanili prodajo 65 odstotkov delnic Skypa, katerega tržna vrednost je bila ocenjena na dobri dve milijardi evrov.
Novi delničarji so prevzem poskusili nekajkrat neuspešno poskusili vsiliti Facebooku, vsi pa vemo, kaj se je zgodilo potem – v noro dirko za nakup Skypa, v kateri je na koncu tekmoval praktično le še s sabo, se je spustil Microsoft, ki mu je takrat še načeloval Steve Ballmer, in se izprsil s kar 8,5 milijarde ameriških dolarjev (6,5 milijarde evrov). Tri leta prej je Google idejne očete Youtuba izplačal s kar petkrat nižjim zneskom.
Čeprav Microsoft ne razkriva, kolikšen delež prihodkov v hiši prinaša Skype, je jasno, da s svojo lastnino upravlja bolj učinkovito kot Ebay, saj je kvota mesečnih uporabnikov od Microsoftovega prevzema Skypa do februarja letos zrasla kar za 50 odstotkov – z 200 na 300 milijonov. Prvine programa naj bi bile sicer brezšivno integrirane v operacijski sistem Windows 8.1 in vmesnik prihajajoče konzole Xbox One.
Dobro leto pred nastopom Twitterja je Skype uporabnikom ponudil možnost, da v polje poleg imena z omejenim številom znakov vpišejo svoje trenutno počutje oziroma status, a prvine ni nikdar oplemenitil s čim bolj pomenskim. Prav tako se mu nikdar ni uspelo zavihteti na vrh ponudbe aplikacij za tekstovno sporočanje na mobilnih napravah. Dominacijo in korenite spremembe na omenjenem področju je napovedal že leta 2007, nato pa so ga prehitele rešitve, kot sta priljubljena Viber in WhatsApp.
Krivdo za osredotočanje predvsem na dobro kakovost videoklicev in stagnacijo, ki jo je prinesla dokajšnja ozkoglednost upravljavcev tako velike blagovne znamke, kot je Skype, mnogi pripisujejo prvemu prevzemu s strani Ebaya. Če bi podjetje Skype Technologies SA takrat ostalo neodvisno od zunanjih vlagateljev, bi marsikaj lahko napravili bolje, z novimi lastniki pa se je poslovanje začelo vrteti le še okrog prodajnih številk.