Četrtek, 12. 9. 2019, 18.31
3 leta, 6 mesecev
Festival vojaške zgodovine v znamenju spoštljive obletnice slovenskega vojaškega letalstva
Prvi ciljni letalski napad na Ljubljano: na ižanki rešili ostanke znamenitega britanskega letala #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,59
6
Pilotska srajca je le ena od 220 najdb s prizorišča sestrelitve britanskega vojaškega letala Spitfire, ki je sodelovalo v prvem letalskem napadu na Ljubljano.
Po 75 letih od prvega ciljnega letalskega napada na Ljubljano so v Parku vojaške zgodovine v Pivki javnosti na ogled ostanki legendarnega britanskega vojaškega letala, ki je sodelovalo pri tem napadu. V Pivki se bodo ta konec tedna tudi še posebej poklonili stoti obletnici slovenskega vojaškega letalstva.
Pisal se je 18. september 1944. Med šestimi letali zavezniških enot, ki so tega dne poletela proti Ljubljani, je bilo tudi letalo supermarine spitfire F.IX MJ116, del 73. eskadrilje zračnih sil Združenega kraljestva (Royal Air Force, RAF).
Vodnik Peter J. Clark, Južnoafričan v službi britanskega letalstva, je z njim poletel z letališča Canne pri južnoitalijanskem kraju Foggia z nalogo, da napade vojaško letališče v ljubljanskem Polju in železniško progo med Ljubljano in Zalogom.
Kmalu po 12. uri so ob jasnem vremenu začeli napadati zastavljena cilja, kar je po poročanju takratnih medijev pomenilo prvi ciljni letalski napad na Ljubljano.
Projekt raziskave, dviga, konzervacije in predstavitve razbitine letala spitfire so finančno omogočili ministrstvo za kulturo, ministrstvo za obrambo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, njegovo izvedbo pa sta podprla tudi Veleposlaništvo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Ljubljani in britansko ministrstvo za obrambo.
Nalogo je opravil, a se mu ni uspelo vrniti
Lovci so bili uspešni in so pri napadu poškodovali več sovražnikovih letal, a so jih med akcijo vendarle zadeli izstrelki nemške protiletalske obrambe. Clarku je na obrobju Ljubljane s padalom uspelo izskočiti iz poškodovanega letala, to pa je strmoglavilo na Ljubljanskem barju, komaj 150 metrov od nadzorne postaje ob žičnih ovirah okupirane Ljubljane.
Razbitine letala so se pogreznile v mehka barjanska tla, ven so štrleli so le zalomljena krila in rep. Kar je ostalo pri površini, so kmalu po sestrelitvi raznesli, Nemci pa so iz kabine potegnili tudi pilotovo torbico s pištolo. Vse drugo se je postopoma pogreznilo v mehka barjanska tla, vse do treh metrov globine.
Spitfire je zagotovo najslavnejši britanski lovec druge svetovne vojne in eden od najbolj prepoznavnih britanskih izdelkov na sploh.
Še manj sreče pa je imel njegov pilotski kolega, čigar letalo je zaradi "zaribanega" motorja strmoglavilo pri Martinjaku ob Cerkniškem jezeru, saj on nesreče ni preživel.
Clarka so ujeli, a je vojno vendarle preživel
Clark je preživel, neposredno po padcu tik ob nadzorni postaji, tako imenovanem bloku št. 57, pa so ga z osmojenim obrazom od gostega črnega dima, ki se je na letalu pojavil takoj ob zadetku, zajeli domobranci. Lokacija njegovega padca dokazuje, da se je izstrelil z majhne višine.
Pilotu Petru J. Clarku je na obrobju Ljubljane uspelo izskočiti s padalom iz poškodovanega letala, to pa je strmoglavilo na Ljubljanskem barju, komaj 150 metrov od nadzorne postaje ob žičnih ovirah okupirane Ljubljane.
Zajetega pilota so domobranci kmalu predali Nemcem. Po zaslišanju na gestapu in krajšem zdravljenju v sanatoriju Emona v Ljubljani so ga premestili v taborišče za ujete zavezniške letalce Dulag Luft (Durchgangslager der Luftwaffe) v nemškem pogorju Hochtaunus severno od Frankfurta, kar je razvidno iz dostopnih podatkov o pilotu iz arhiva Zgodovinskega oddelka RAF (Air Historical Branch of the Royal Air Force), ki so jih slovenski arheologi pridobili ob pomoči veleposlaništva Združenega kraljestva v Ljubljani. Po osvoboditvi tega taborišča se je Clark vrnil v svojo domovino.
Legendarni lovec, v katerem javnost prepoznava zmagovalca bitke za Britanijo, je bil tudi pomemben protagonist protinacistične koalicije v bojih v Sredozemlju, z vidnim prispevkom pilotov RAF za njegovim krmilom k partizanskemu osvobajanju slovenskega ozemlja.
Legendarni lovec, v katerem javnost prepoznava zmagovalca bitke za Britanijo, je bil tudi pomemben protagonist protinacistične koalicije v bojih v Sredozemlju, z vidnim prispevkom pilotov RAF za njegovim krmilom k partizanskemu osvobajanju slovenskega ozemlja.
Arheologi so do zdaj evidentirali več kot 220 kosov letala, ki so v Pivki zdaj prvič na ogled javnosti.
Dokončni izkop je čakal 75 let
Zamisel o izkopu ostankov Clarkovega letala, ki se je sicer pojavila že dolgo pred tem, se je v drugi polovici lanskega avgusta, ob 75. obletnici tega dogodka, vendarle začela uresničevati. Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano je po naročilu Muzeja in galerij mesta Ljubljane in pod vodstvom arheologa dr. Andreja Gasparija izvedel arheološko izkopavanje in dvig ostankov lovca spitfire.
To je (bilo) prvo sistematično arheološko izkopavanje tovrstnih ostalin vojaških spopadov 20. stoletja v Republiki Sloveniji. K zahtevnosti je poleg mehkih barjanskih tal, ki so globoko vase potegnila ostanke tega ikoničnega letala, pripomogla tudi lokacija neposredno ob hišah, a je ravno razumevanje lastnikov parcele omogočilo izvedbo tega projekta, s katerim so arheologi pridobili pomembne izkušnje za svoje prihodnje raziskave.
Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano je pod vodstvom doc. dr. Andreja Gasparija (na fotografiji) po naročilu Muzeja in galerij mesta Ljubljane med 19. in 27. avgustom 2019 izvedel prvo fazo arheološkega izkopavanja in dviga ostankov lovca Kraljevega vojnega letalstva (Royal Air Force), ki se je 18. septembra 1944 zrušil na zemljišče ob Ižanski cesti v Ljubljani.
Evidentirali so 220 kosov letala, vsem pa jim je skupna izjemno dobra ohranjenost, ki je ne bi pričakovali od ostankov, starih 75 let.
Najdbe z Ljubljanskega barja prvič na ogled javnosti
Prav zgodba o reševanju ostankov britanskega vojaškega letalskega ponosa je eden od glavnih poudarkov letošnjega že 13. Festivala vojaške zgodovine, ki ga v pivškem Parku vojaške zgodovine vsako leto pripravijo na tretji septembrski konec tedna.
Razbitine tega letala so okrepile zbirko Parka vojaške zgodovine in bodo ravno ob omenjenem festivalu prvič na ogled javnosti.
Slovensko vojaško letalstvo dopolnilo sto let
Še eden od glavnih poudarkov letošnjega Festivala vojaške zgodovine je častitljiva stota obletnica slovenskega vojaškega letalstva, za dan ustanovitve namreč šteje 12. januar 1919.
"Takrat so tri izmed petih letal nekaj tednov pred tem ustanovljene prve slovenske vojaške letalske enote – Ljubljanske letalske stotnije poletela nad Koroško s ciljem obstreljevanja avstrijskih enot in se z uspešno izvedbo prvega izvidniško-bojnega poleta letalske stotnije zapisala v zgodovino," nam je pojasnil Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine v Pivki.
Direktor Parka vojaške zgodovine v Pivki mag. Janko Boštjančič
Ljubljanska letalska stotnija je pod okriljem enot generala Rudolfa Maistra delovala tudi v bojih za slovensko severno mejo, pridružili pa so se ji slovenski piloti, ki so prej službovali v avstro-ogrskih enotah in so bili takrat navdušeni nad nastankom nove države.
15. letalski polk Slovenske vojske se na ogled postavi
Ravno ta januarski dan si je za svoj praznik izbral tudi 15. letalski polk Slovenske vojske, ki bo na letošnjem Festivalu vojaške zgodovine med drugim tudi predstavil svoje helikopterje.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi tematsko razstavo Ljubljanska letalska stotnija, ki jo je pripravil Vojaški muzej Slovenske vojske, in fotografsko razstavo Letala in helikopterji Slovenske vojske.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi tematsko razstavo Ljubljanska letalska stotnija, ki jo je pripravil Vojaški muzej Slovenske vojske, in fotografsko razstavo Letala in helikopterji Slovenske vojske.
Za številne slovenske pilote prvo letalo
V Parku vojaške zgodovine so zelo ponosni na še eno svojo pridobitev, to je vojaško trenažno letalo UTVA Aero 3, ki so ga odkupili od Aerokluba Josip Križaj Ajdovščina. To letalo je edino te vrste v Sloveniji z izvirno barvno shemo, je pojasnil Boštjančič.
Letala Aero 3 so prvič poletela leta 1956 in so služila šolanju vojaških pilotov, pozneje pa so bila dodeljena letalskim klubom po Jugoslaviji. Na njih so tako leteli in pridobivali znanje tudi številni slovenski piloti, zato so tako pomembna za zgodovino slovenskega letalstva.
Obetajo se trije dnevi bogatega programa
V tridnevnem Festivalu vojaške zgodovine, ki bo trajal od petka, 13. septembra, do nedelje, 15. septembra, obljubljajo veliko dogodkov.
Med drugim bo mogoče ogledati sicer zaprte podzemne utrdbe Alpskega zidu na Primožu, ponazorili bodo vojaški spopad iz druge svetovne vojne in spravili v pogon in demonstracijske vožnje vso svojo bogato vozno zbirko ter organizirali vodene oglede po stalnih in gostujočih razstavah Parka in depojih državnih muzejev, ki del svojih zbirk hranijo prav v Parku vojaške zgodovine v Pivki.
6