Zeleni prehod
JEK2
Ponedeljek, 23. 9. 2024, 9.51
2 meseca
Prebuja se jedrska elektrarna Otok treh milj, kraj enega najhujših jedrskih incidentov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,71
Incident na Otoku treh milj je zadal velik udarec gradnji novih jedrskih elektrarn v ZDA. Med letoma 1980 in 1984 je bilo preklicanih več kot 50 načrtov za postavitev in zagon novih jedrskih reaktorjev. Prva odobritev konstrukcije novega jedrskega reaktorja v ZDA po nesreči se je znova zgodila šele leta 2012.
V ZDA bodo znova zagnali enega od reaktorjev jedrske elektrarne Otok treh milj, kjer se je pred skoraj petimi desetletji zgodil eden najhujših jedrskih incidentov v zgodovini. Elektrarne sicer ne bodo priklopili v javno omrežje, saj vso električno energijo, ki jo bo proizvajala, zakupil ameriški računalniški velikan Microsoft.
Microsoft na jedrski pogon
Prvega od dveh blokov elektrarne Otok treh milj, ki stoji na istoimenskem otoku na reki Susquehanna v ameriški zvezni državi Pensilvaniji, bodo po sklenitvi dogovora med Microsoftom in ameriškim energetskim podjetjem Constellation Energy in po odobritvi s strani regulatorjev predvidoma zagnali do leta 2028.
Blok z reaktorjem, ki lahko obratuje z močjo 839 megavatov, kar je dobrih sto megavatov več od moči reaktorja v Jedrski elektrarni Krško, so zaprli leta 2019, saj delovanje reaktorja ni bilo več rentabilno.
Vhod v kompleks jedrske elektrarne Otok treh milj.
Po dogovoru, vrednem okrog 1,4 milijarde evrov, je Microsoft vso elektriko, ki jo bodo po odprtju prvega bloka elektrarne proizvajali na Otoku treh milj, zakupil za obdobje 20 let (vir).
Gre sicer za del Microsoftove dolgoročne strategije za zmanjšanje ogljičnega odtisa podjetja na ničlo, med drugim pa vključuje napajanje Microsoftovih podatkovnih centrov z obnovljivimi in "zelenimi" viri energije, med katere v podjetju prištevajo tudi jedrsko energijo.
Ameriški Černobil
Nesreča v elektrarni Otok treh milj, ki se je pripetila 28. marca 1979, glede na Mednarodno lestvico jedrskih in radioloških dogodkov INES velja za enega od šestih najresnejših jedrskih incidentov vseh časov.
Vpliv nesreče v jedrski elektrarni na Otoku treh milj na okolico je bil minimalen, je imel pa daljnosežne posledice v (predvsem) ameriški energetiki in javnem mnenju državljanov ZDA o izkoriščanju jedrske energije. Nesreča je povzročila tudi spremembe in zaostritev varnostnih protokolov pri delu v jedrskih elektrarnah.
Čeprav zaradi dogodka v jedrski elektrarni ni umrl nihče, oblasti pa so tudi zatrjevale, da nevarnosti za zdravje ljudi tako rekoč ni, se je elektrarne v ZDA oprijel zlovešč sloves.
Mnogi Američani so takrat začeli močno nasprotovati jedrski energiji. Množični protesti, ki so potekali tudi drugod po svetu, in zaskrbljenost ter ogorčenost javnosti so obrodili sadove, saj v ZDA več kot trideset let po incidentu niso gradili novih jedrskih reaktorjev.
Kaj se je sploh zgodilo na Otoku treh milj?
Jedrska elektrarna na Otoku treh milj v ameriški zvezni državi Pensilvanija je začela z enim aktivnim reaktorskim blokom, ki ga bodo predvidoma leta 2028 ponovno zagnali za energijske potrebe Microsofta, obratovati leta 1974. Konec leta 1978 se je proizvodnji električne energije priključil še en reaktor, ki pa ni deloval prav dolgo.
28. marca 1979 ob 4. uri zjutraj je v reaktorskem bloku številka dve odpovedal ventil, prek katerega je voda tekla v sistem za ohlajanje jedrskega reaktorja.
Proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni deluje na podoben način kot v termoelektrarni, kjer lopatice turbine, ki poganja električni generator, obrača vodna para, ki nastaja s segrevanjem vode. Razlika je v tem, da vodo v termoelektrarni uparja sežiganje fosilnih goriv, medtem ko v jedrski elektrarni to nalogo opravlja jedrski reaktor. V reaktorju poteka proces, ki ga imenujemo jedrska fisija oziroma cepitev atomskih jeder.
Zaradi tega se je reaktor samodejno zaustavil, a sledila je cela vrsta tako mehanskih kot človeških napak (zataknjen ventil za izravnavo tlaka v hladilnem sistemu, uslužbenec, ki je pozabil ročno odpreti nekaj drugih ventilov ...) in reaktor je ostal brez hladilne tekočine.
Zaradi strukturne pomanjkljivosti, ki je povzročila napačno interpretacijo stanja v reaktorskem bloku, so odgovorni menili, da je v reaktorju celo prehladno, in sprožili dodatne postopke izpuščanja hladilne tekočine.
Reaktorsko jedro je bilo dve uri pozneje zato delno izpostavljeno in začelo se je taliti. Pokvarjeni ventil za dovajanje vode so v elektrarni opazili šele po sedmih urah, vodo pa so nazaj v hladilni sistem začeli črpati šele po 14 urah. Takrat je bilo seveda že prepozno, saj se je jedro reaktorja v celoti stalilo.
Da se ni zgodil pravi Černobil, so se lahko zahvalili jeklu, ki je zdržalo
Da ni prišlo do velike jedrske katastrofe, so se lahko v elektrarni na Otoku treh milj zahvalili reaktorski posodi, v katero je bil pospravljen jedrski reaktor, in zadrževalnemu hramu – zgradbi, v kateri je jedrski reaktor.
Reaktorska posoda je velika kovinska kapsula, v kateri so radioaktivno jedro reaktorja, kontrolne palice za nadzor temperature in hladilna tekočina.
Oba močno oklepljena elementa reaktorskega bloka sta staljeni sredici reaktorja preprečili, da bi ušla na prosto. Zadrževalni hram je uspešno zadržal skoraj tisoč kubičnih metrov hladilne tekočine, onesnažene z radioaktivnimi delci.
Na prosto so skozi ventile sicer ušli radioaktivni plini, predvsem kripton-85, a je bila koncentracija v zraku prenizka, da bi resneje in na daljši rok ogrozila zdravje ali celo življenje ljudi.
Strokovnjaki so v preiskavi vpliva nesreče na Otoku treh milj ocenili, da so ljudje, živeč na razdalji do 15 kilometrov od elektrarne, zaradi izpustov radioaktivnih delcev prejeli približno toliko sevanja kot z desetimi do 20 rentgenskimi pregledi prsnega koša. To se je odražalo tudi na seznamu neposrednih ali posrednih žrtev nesreče, ki je bil prazen.
Obcestno obeležje še danes spominja na incident, ki se je v jedrski elektrarni Otok treh milj zgodil 28. marca 1979.
"Smo vam rekli, da bo počilo!"
Incident na Otoku treh milj je zadal velik udarec gradnji novih jedrskih elektrarn v ZDA. Med letoma 1980 in 1984 je bilo preklicanih več kot 50 načrtov za postavitev in zagon novih jedrskih reaktorjev. Prva odobritev konstrukcije novega jedrskega reaktorja v ZDA po nesreči se je znova zgodila šele leta 2012.
V ameriški javnosti je medtem završalo. Nasprotniki izkoriščanja jedrske energije, med katerimi je bil tudi marsikateri politik, so na javnih shodih v mesecih po nesreči zmagoslavno kimali: "Smo vam rekli, da bo počilo!" Največji protest proti jedrski energiji je bil organiziran septembra 1979 v New Yorku, udeležilo se ga je več kot 200 tisoč ljudi.
Otok treh milj so v dneh po incidentu v jedrski elektrarni preplavili številni protestniki. 1. aprila 1979, torej samo štiri dni po dogodku, jih je prišel obiskat tudi takratni predsednik ZDA Jimmy Carter.
Odpravljanje posledic nesreče v jedrski elektrarni na Otoku treh milj se je začelo šele pet mesecev po nesreči. Prvi delavci so v reaktorski blok številka dve vstopili julija 1980.
Škoda je bila dokončno odpravljena decembra 1993, celotni stroški sanacije pa so bili ocenjeni na okroglo milijardo ameriških dolarjev. Reaktor, ki je povzročil nesrečo, bodo predvidoma razgradili do leta 2052.
