Srdjan Cvjetović

Sreda,
2. 3. 2016,
12.38

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

FBI Apple računalniška varnost Washington ZDA

Sreda, 2. 3. 2016, 12.38

8 let, 7 mesecev

"Policisti lahko 'vtikajo prste v tazadnjo', ne morejo pa pregledovati mobitelov"

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Spor med Applom in FBI se seli tudi v ameriški kongres. Odbor za zakon in red je štiri ure zasliševal direktorja FBI, kongresniki pa so močno stisnili tudi Applovega pravnika.

Apple še naprej ugovarja zahtevi zveznega preiskovalnega urada FBI, ki jim je ukazal spremeniti nekatere varnostne funkcije in nastavitve pametnega telefona iPhone z namenom, da bi lažje prišli do podatkov terorista, ki je v San Bernardinu ubil 14 nedolžnih ljudi preden je padel pod streli varuhov reda.

Prvi mož FBI na štiriurnem zaslišanju pred odborom kongresa Spor je prišel tudi v ameriškega kongresa, do odbora, ki skrbi, kako se zakon in red izvajata v ZDA, so poročali ameriški mediji. Med štiriurnim zaslišanjem je direktor FBI James Comey dejal, da je to zanj najtežji primer, s katerim se je kdaj ukvarjal.

Poudaril je, da zvezne preiskovalce močno skrbi vse večja pogostost, kot jim pravijo, nedotakljivih komunikacijskih prostorov in načinov, ki so za preiskovalce, policijo in tehnološka podjetja, ki jih izdelujejo, nedostopni celo z vsemi predpisanimi sodnimi nalogi.

"Kako je možno, da preiskovalci lahko osumljencu vtaknejo prst v tazadnjo, ne morejo pa pogledati njegovega telefona?" Drugačnega mnenja je kalifornijska poslanka Zoe Lofgren, ki vztraja, da bomo brez močne enkripcije podatkov dobili svet, v katerem nič ni zasebno. "Ko enkrat imamo luknje v enkripciji, ni več vprašanje, ali bo te luknje kdo zlorabil, temveč kdaj jih bo in kdaj bo razkrito vse, za kar smo mislili, da je varovano," je povedala po poročanju britanske medijske hiše BBC..

Glavni pravnik družbe Apple Bruce Sewell svari, da bi bil zahtevani vdor v iPhone nevaren, a je njegovim argumentom in argumentom kriptologov zelo ostro ugovarjal poslanec Trey Gowdy iz Južne Karoline, ki Applu očita pomanjkanje sodelovanja. "Kako je možno, da preiskovalci lahko osumljencu vtaknejo prst v tazadnjo, ne morejo mu pa pogledati njegovega zaklenjenega telefona," se je ogorčeno spraševal poslanec med zaslišanjem.

Gowdy se je večkrat ostro spravil nad Apple: "Vse, kar ste do zdaj povedali, je bilo 'ne, ne, ne, ne'. Povedali ste nam, kaj vam ni všeč, niste nam povedali niti ene malenkosti, kaj vam je všeč. Kdaj bomo od vas slišali kakšno pozitivno rešitev težave glede katere se pritožujete?" Zagrozil jim je, da kongres lahko nadaljuje brez Applovega sodelovanja, a da jim izid zagotovo ne bo všeč.

Zgolj v New Yorku 200 mobitelov čaka na policijski pregled Ostaja tudi nejasno, na koliko zaklenjenih pametnih telefonov iPhone bi preiskovalci z zahtevanim posegom želeli priti do varovanih podatkov. Čeprav se spor sklicuje samo na telefon terorista iz San Bernardina, se je na zaslišanju Washingtonu lahko slišalo, da ima samo newyorška policija 205 zaseženih in zaklenjenih pametnih telefonov iPhone, na katerih bi, če bi Apple izpolnil zahtevo FBI, prav tako lažje prišli do osebnih podatkov.

Če bi to FBI znal narediti sam, Applovega soglasja sploh ne bi potrebovali Republikanski poslanec Darrel Issa iz Kalifornije pa je šel še korak naprej. Meni, da bi bilo za FBI bolje, da ob Applovem uporu niti ne poskuša dobiti njihovega blagoslova temveč preusmeri svoja prizadevanja na pridobivanje znanja, ki bi jim omogočila, da te spremembe naredijo sami. Issa je sicer večkrat nasprotoval zakonskim predlogom, ki so bili usmerjeni proti internetu, a tokrat je bil odločen: če bi FBI sam znal obiti te varovalke, Applovo soglasje in sodelovanje ne bi več bila pomembna.

Toda kriptologi opozarjajo, da takega vdora mimo proizvajalca ne bi bilo mogoče narediti varno in da omajano zaupanje v Applove izdelke ne bi bilo edina ogromna škoda takšnega pristopa. Nepridipravi bi se takrat preusmerili na druge izdelke, komunikacijske načine in tehnologije, najverjetneje v drugih državah, kar bi bil potem za ameriške preiskovalce še trši oreh.