Pet stvari, ki jih morate vedeti o dronih

Posvet na temo brezpilotnih letalnikov ali dronov je ob evropskem dnevu varstva osebnih podatkov organiziral Informacijski pooblaščenec. Sogovorniki informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, so bili enotni, da tako zaradi številnih prednosti kot tudi številnih tveganj, potrebujemo regulacijo področja dronov in to še preden bo hujša nesreča povzročila prepoved tudi pozitivnih vidikov uporabe.

1. Koliko dronov leta nad nami?

V Sloveniji je okrog 2.000 modelarjev, ki se ukvarjajo z brezpilotniki, ter od 800 do 1.000 brezpilotnikov za komercialno uporabo, od katerih je približno 200 do 300 takšnih, ki z letenjem uporabnikom prinašajo zaslužek, ocenjuje Boštjan Vidmar z Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov (IRBS).

Kot pravi Vidmar, med uporabniki modelarji niso problematični, saj se zavedajo pravil varne uporabe, težave pa povzročajo neozaveščeni uporabniki, ki drone uporabljajo v zasebne ali komercialne namene.

2. Ali bo zakonodaja tega področja pri nas kdaj urejena in zakaj jo sploh potrebujemo?

Na Ministrstvu za infrastrukturo nastaja osnutek pravilnika, ki bo znan ob koncu februarja oziroma v začetku marca. Med drugim predvideva tudi to, da bodo morali uporabniki za upravljanje pridobiti ustrezno licenco. Osnutek pravilnika je v določeni meri podoben temu, po katerem se ravna naša soseda Hrvaška.

Pravila je treba določiti, da preprečimo dogodke ali incidente, ki jih je Lenart J. Kučić, novinar Dela, poimenoval kot 'zasebnostni Černobil'. Ti lahko pripeljejo do ekstremne regulacije, ki bi zatrla tudi pozitivne plati uporabe in razvoj, zato se je treba regulacije lotiti preden pride do takšnega dogodka.

3. Ali so droni nevarni?

Droni niso nevarni ob varni uporabi in če z njimi upravlja ozaveščen upravljalec, poudarja Vidmar. Ker pa še tako izkušen upravljalec ne more predvideti vseh morebitnih zapletov, je osnovno pravilo, da z njimi nikoli ne smemo leteti nad ljudmi, nad avtomobili, v naseljih in v kontroliranem zračnem prostoru, ki je namenjen letalom.

Brezpilotnik ali drone je po besedah Lenarta J. Kučića zgolj orodje, ki lahko priskrbi posnetke, za katere je bilo treba še pred časom odšteti veliko denarja za polet s helikopterjem. Drone je zgolj orodje za zbiranje podatkov, kot je to tudi fotografski objektiv. Tudi pri fotografijah paparacov niso problematični objektivi, temveč njihovi uporabniki.

Kot je povedal Kučić, gre pri vsej tehnologiji za isto vprašanje, ključna je meja med tem, kaj je mogoče narediti in kaj je dovoljeno.

4. Ali nam v prihodnosti grozi popoln policijski nadzor z roji dronov, ki bodo popisovali naše prekrške?

Policija bi naloge z droni opravljala na področju zaščite in reševanja, pri ogledu območij nesreč ter pri nadzoru državne meje in cestnega prometa, je povedala Tatjana Bobnar, namestnika generalnega direktorja policije.

Glede bojazni v zvezi s popolnim policijskim nadzorom z droni je dejala: "Takšne prihodnosti si nihče od nas ne želi. Zelo bom vesela, če bo policijska postaja čez dvajset let imela vsaj nove stole, mize in avtomobile," in dodala, da policijsko delo v skupnosti temelji na sodelovanju policistov z občani, ne na uporabi dronov.

Z različnimi vidiki uporabe dronov se na policiji od leta 2014 ukvarja posebna delovna skupina.

5. Ali se droni zares uporabljajo tudi za teroristična dejanja?

Denis Čaleta, Inštitut za korporativne študije: "Do nedavnega si nismo predstavljali niti tega, da bi lahko v teroristične namene uporabili letalo. Ker človeška domišljija ne pozna meja, tega ne moremo popolnoma izključiti. Po podatkih je največ terorističnih dejanj storjenih z lahkim strelnim orožjem."

"Lažje je na črnem trgu kupiti kalašnikov, kot izpeljati celotno akcijo z dronom."

Po podatkih, ki jih je preveril Čaleta, je od leta 2006 znanih zgolj šest potencialnih terorističnih dejanj, ki so vključevala drone in so jih preprečili. "Drugih podatkov o terorističnih dejanjih z droni ni."