Partnerstvo Pirate Baya in Severne Koreje ni bilo le šala

Soustanovitelj omrežja za izmenjavo (v večini primerov) avtorsko zaščitenih vsebin, Šved Tobias Andersson, je medijem v Avstraliji prejšnji teden priznal, da se je kot predstavnik Pirate Baya v zgodnjih letih delovanja spletne strani o gostovanju prav zares pogajal s Severno Korejo.

"Ko je bil The Pirate Bay star le eno leto, nekje okrog leta 2004 ali 2005, smo se s kontaktom na diplomatskem predstavništvu Severne Koreje v Stockholmu pogovarjali o možnosti gostovanja našega servisa na njihovih strežnikih," je priznal Andersson. Z rastjo priljubljenosti izmenjave datotek s torrenti je rasla tudi obiskanost Piratskega zaliva, z njo pa se je povečalo tudi število pravnih groženj s strani podjetij in organizacij v ZDA, ki so zastopala glasbeno, filmsko in igričarsko industrijo. "Epski sredinec Hollywoodu" V zgodnjih dneh so bili v ekipi Pirate Baya združeni predvsem internetni anarhisti in hekerji, se spominja Andersson. "Insajder" na severnokorejski ambasadi je bil strežnik pripravljen postaviti v zameno za (razumen) denarni znesek, kar je bilo razumljivo, saj tamkašnji uslužbenci za svoje delo niso prejemali nikakršnega plačila.

"V idejo, da bi naš strežnik gostila ena najbolj represivnih držav na svetu, smo bili tisti čas absolutno zatrapani. Si predstavljate izraz na obrazih ameriških protipiratskih križarjev, ko bi med sledenjem spletnemu prometu Pirate Baya ugotovili, da spletno stran gosti najhujši režim na svetu?" se je med intervjujem za Torrentfreak zarežal Andersson.

Zakaj torej nikoli ni prišlo do sporazuma? Po vzpostavitvi kontakta s predstavnikom konzulata Severne Koreje in začetnih pogajanjih o tehničnih podrobnostih je bila komunikacija prek spletne pošte pretrgana brez opozorila. Andersson in partnerji so pozneje izvedeli, da je dotični uslužbenec ambasade odpotoval nazaj v domovino. "Smo bili za to krivi mi? Res upam, da ne," je z nelagodjem še povedal eden ključnih mož TPB.