Paradoks selfiejev: nimajo jih radi, a vsak ima svoje razloge, zakaj jih snema

Selfieji so s psihološkega vidika nekaj zelo protislovnega, ugotavlja raziskava znanstvenikov oddelka za psihologijo münchenske univerze Ludwig-Maximilian: po eni strani je snemanje selfiejev za mnoge postalo nekaj vsakdanjega, po drugi strani pa selfieje (drugih) pogosto obravnavamo kritično in brez spoštovanja.

Selfieji so se začeli pojavljati še pred množičnim pojavom pametnih telefonov (ko smo za fotografiranje uporabljati samo fotoaparate), a so prav mobilni telefoni močno okrepili pogostost te posebne vrste fotografije. Foto: Thinkstock

Ena merila zase (in svoje selfieje), povsem drugačna pa za druge (in njihove selfieje)

Ljubitelji selfiejev naštevajo številne razloge njim v prid, najpogosteje samopromocijo (poudarjanje lastnih prednosti in zmožnosti) in odpiranje do drugih (npr. z razkazovanjem čustev zaradi pridobivanja naklonjenosti in simpatij). Selfieji imajo eno pomembno prednost: za razliko od prikazovanja v pravem svetu, kjer so popravni izpiti veliko težje izvedljivi, je vsak selfie mogoče popraviti, izboljšati, olepšati, urediti – skratka, prilagoditi po želji pred objavo v digitalnem svetu. In to njihovim avtorjem zelo ugaja.

Ljubitelji selfiejev naštevajo številne razloge njim v prid, najpogosteje samopromocijo (poudarjanje lastnih prednosti in zmožnosti) in odpiranje do drugih (npr. z razkazovanjem čustev zaradi pridobivanja naklonjenosti in simpatij). Foto: Thinkstock

Prav samopromocija (drugih) je obenem glavni razlog pri tistih, ki ne marajo gledati selfiejev – kar 82 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da na družbenih omrežjih raje gledajo navadne fotografije, ne selfiejev. Raziskava je tudi pokazala, da tega odklonilnega stališča vendarle nimajo, vsaj ne v tolikšni meri, kadar gre za lastne selfieje – do selfiejev drugih je odklonilo naravnano 90 odstotkov vprašanih, a ko gre za lastne selfieje, se ta odstotek skoraj prepolovi in znaša (samo še) 46 odstotkov.

Selfieji niso ogledalo resničnega sveta

Kot razlog za nenaklonjenost selfiejem pogosto navajajo tudi ogrožanje samopodobe in ustvarjanje nerealnega sveta, še razkriva raziskava nemških psihologov. Podatke so pridobili v spletni anketi, v kateri je sodelovalo 238 nemško govorečih polnoletnikov do 63. leta starosti (od tega 168 žensk) iz Nemčije, Avstrije in Švice.

Že to, da se na selfiejih pogosto vidi roka, s katero smo ga posneli, jasno nakazuje, da tak posnetek ni avtentičen zapis nekega trenutka, temveč povsem nenaravna, umetna stvaritev, so še izpostavili psihologi, ki prav v tem vidijo enega od poglavitnih razlogov, zakaj smo bolj naklonjeni pristnim fotografijam drugih kot pa njihovim selfiejem. Foto: Thinkstock

Ustvarjanje nerealnega sveta s selfieji se, so pokazale že prejšnje raziskave, zlasti opaža pri najstnikih, ki na svojih selfiejih pogosto posnemajo kakšno znano osebo in tako ustvarjajo neki sanjski svet brez razkazovanja resnične podobe in značaja.

Že to, da se na fotografiji vidi roka, ki snema selfie, jasno nakazuje, da tak posnetek ni avtentičen zapis nekega trenutka, temveč povsem nenaravna, umetna stvaritev, so še izpostavili psihologi. Prav v tem pa vidijo tudi enega od poglavitnih razlogov, zakaj smo bolj naklonjeni pristnim fotografijam drugih kot pa njihovim selfiejem.