Orban bi Madžarom uvedel internetni davek

Madžarski parlament je v obravnavo prejel predlog davčnega zakona, s katerim naj bi ponudniki interneta že prihodnje leto morali plačati 150 forintov (49 evrskih centov) za vsak gigabajt internetnega prometa. Novi davek bi sicer podjetjem dopuščal možnost, da zaradi njega plačajo manj davka na dobiček, a madžarska javnost je nemudoma vzkipela – ne le zato, ker se (upravičeno) bojijo, da bo novi davčni primež udaril predvsem ali celo izključno po končnem uporabniku, temveč tudi zato, ker v tem vidijo novi poskus omejevanja državljanskih svobod. Lahko bi nabrali dobre pol milijarde evrov letno Glede na internetni promet na Madžarskem, lani je ta znašal 1,15 milijarde gigabajtov v stacionarnih omrežjih in še 18 milijonov gigabajtov v mobilnih omrežjih, bi novi davek lahko prinesel dobrih 175 milijard forintov (dobrih 560 milijonov evrov) letno.

Toda glede na namige, ki prihajajo iz krogov blizu vlade, bi se lahko razbralo, da bi ob uvedbi tega davka vendarle naredili kapico oziroma omejili največji znesek tega davka, ki bi ga moral plačati posamezni zavezanec. Za podobno kapico so se odločili takrat, ko so uvedli poseben davek na govorne komunikacijske storitve – 700 forintov (2,25 evra) mesečno za posameznike in pet tisoč forintov (dobrih 16 evrov) mesečno za podjetja. Ljudstvo ogorčeno, a Orban neomajno z novimi davki Na družbenem omrežju Facebook je stran o nasprotovanju temu predlogu zgolj v nekaj urah nabrala sto tisoč članov, v nedeljo pa se obeta protestni shod pred madžarskim ministrstvom za gospodarstvo.

Madžarski premier Viktor Orban je v zadnjih nekaj letih uvedel nove davke v bančništvu, maloprodaji in energetiki, prav tako pa je že dodatno obdavčil tudi telekomunikacijske operaterje. Niso pomagali očitki, da s tem škodi gospodarstvu in odganja morebitne naložbenike v madžarsko gospodarstvo, za Orbana je mašenje lukenj v proračunu očitno pomembnejše. Tudi na Hrvaškem poseben davek na komunikacije Obdavčevanje telekomunikacijskih operaterjev ni nobena novost. Pred kratkim so tudi naši jugovzhodni sosedje dobili novi davek na mobilne komunikacije, ki so jim ga zvito zapakirali v na videz manj bolečo besedno zvezo Nadomestilo za dostop do mobilnega omrežja. Telekomunikacijski operaterji so ga v celoti prevalili na končne uporabnike, zato imajo od 1. julija letos vsi hrvaški naročniki mobilne telefonije na svojem mesečnem računu dodatno postavko v višini deset kun (1,30 evra), predplačniki pa morajo za svoje vrednostne kartice plačati deset odstotkov več od nazivne vrednosti (bon za sto kun storitev na primer stane 110 kun).

Apetiti obubožanih državnih proračunov so vedno večji (ker je malha vedno bolj izropana), telekomunikacijski operaterji pa tudi niso več tako neusahljive molzne krave, kot so bili pred kakšnim desetletjem, zato se nezadovoljstvo razumljivo kopiči pri uporabnikih, ki na koncu vse plačajo. Alkalaj: To je žal trend sodobnih oblasti "To je žal trend sodobnih oblasti in ne delam si utvar, da se kaj podobnega ne bo slej ko prej zgodilo tudi pri nas," je napovedi madžarskega internetnega davka za Planet Siol.net komentiral vodja Računskega centra Instituta Jožef Stefan Mišo Alkalaj. "Mnogo je razlogov, zakaj je obdavčenje internetnega prometa slabo za gospodarstvo, ampak oblasti potrebujejo vse več denarja, da pokrivajo državne izdatke, ki večini državljanov ne prinašajo nobenih koristi, zato se je pač treba sprijazniti z dejstvom, da nam bodo slej ko prej obdavčili še zrak, pogled skozi okno, dež ter sneg – in tudi internetni promet." Novi davek celo odpira pot korupciji Alkalaj sicer meni, da bo zaradi množičnega upora prebivalcev nova obdavčitev težko dobila podporo v parlamentu, tudi zato ker so veliki uporabniki interneta posredno ali neposredno prav državne službe – izobraževanje, znanost, bolnišnice in končno vsa državna uprava. "Obdavčitev internetnega prometa bi neposredno povečala obremenitev proračunskih porabnikov – če bi zakon državne ustanove eksplicitno izvzel iz obdavčitve, bi ta izjema ustvarila nesimetrične pogoje delovanja. Zato bi tisti, ki bi nesporno spadali v nedržavni sektor, iskali načine, da bi svoj internetni promet nekako prenesli na uporabnike v proračunsko financiranem sektorju. To bi ustvarilo množico novih priložnosti za zasebno izkoriščanje državne infrastrukture in povečalo možnosti za koruptivne dejavnosti," svari Alkalaj, ki opozarja tudi na nevarnost nastajanja visoko distribuiranih omrežij na črno, ki jih je z današnjo tehnologijo mogoče postaviti ob razmeroma nizkih stroških. "'Črna' internetna omrežja bi omogočala vsaj enako funkcionalnost kot zdajšnja, a za bistveno manjšo ceno, in od takih seveda Orban ne bi dobil davka."