Ponedeljek, 4. 12. 2023, 19.25
11 mesecev, 3 tedne
Ogromna luknja na Soncu, iz nje piha proti Zemlji. Kaj prihaja?
Vesoljski teleskop Solar Dynamics Observatory ameriške vesoljske agencije Nasa je fotografiral velikansko luknjo na površini Sonca, ki v dolžino meri kar okrog 800.000 kilometrov, to je skoraj 63 premerov Zemlje. Iz nje proti našemu planetu potuje tok sončevega vetra, ki bo Zemljo dosegel danes ali jutri in po napovedih astronomov povzročil najmanj dve geomagnetni nevihti. Ker gre za dogodek večje magnitude, bo aurora oziroma polarni sij viden tudi na nižjih geografskih višinah.
Ogromna temna lisa na površju Sonca je t. i. koronarna luknja. Gre za hladnejše območje z nižjo gostoto od okoliške plazme (zato je videti temnejše), kjer se Sončevo magnetno polje nekoliko odpre, kar omogoča uhajanje Sončevega vetra v vesolje. Sončev veter je tok nabitih delcev, predvsem protonov in elektronov, ki potuje z zelo veliko hitrostjo, da lahko ubeži gravitaciji Sonca.
Več organizacij, med drugim tudi Center za napovedovanje vremena v vesolju, ki spada pod okrilje ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA), je za ponedeljek in torek izdalo opozorilo (vir), da danes pričakujejo geomagnetno nevihto srednje, v torek pa mile intenzitete.
Kje se bo pojavil in do kam približno bo viden severni sij danes in v torek po napovedi NOAA.
V najslabšem primeru lahko tok Sončevega vetra, ki bo zadel Zemljo, povzroči motnje v elektronskih komunikacijah ali posamične izpade električne energije, sicer pa se lahko prebivalci v kar velikem delu Severne Amerike in v severnejših regijah Evrope nadejajo spektakularnega prizora na nebu – polarnega sija oziroma aurore borealis.
Po napovedih NOAA je tokrat manj verjetno, da bodo severni sij videli tudi prebivalci osrednje Evrope, kot se je to zgodilo v začetku novembra, ko smo ples barv lahko spremljali celo v Sloveniji.
5. november 2023 – na slovenskem nebu je bil viden severni sij. Severni sij oziroma aurora borealis nastane kot posledica Sončevih geomagnetnih neviht, ko električno nabiti delci magnetosfere (v glavnem elektroni, lahko pa tudi protoni in nekateri težki ioni, npr. kisik in dušik) pridejo v stik z Zemljinim ozračjem in tam reagirajo ter posledično zasvetijo, navajajo na portalu Neurje.si.
V Združenih državah Amerike naj bi bil polarni sij vsaj na obzorju viden celo na severu ameriške zvezne države Nebraske, ki se nahaja na podobni geografski višini kot Dubrovnik na Hrvaškem.
Koronarne luknje, skozi katere uhaja Sončev veter in se nato poigrava z Zemljino magnetosfero, sicer niso redek pojav. Večji temni lisi, koronarni luknji v velikosti 20 in 30 premerov Zemelj, sta se na Soncu pojavili marca letos.
Premer Sonca je skoraj 1,4 milijona kilometrov, luknja na fotografiji pa v najdaljšem delu meri približno 800.000 kilometrov, kar je skoraj 63 premerov Zemlje.
Astronomi še vedno niso povsem prepričani, kaj povzroča nastanek koronarnih lukenj, ki jih je v 70. letih prejšnjega stoletja prva zaznala Nasina nekdanja raziskovalna vesoljska postaja Skylab. V splošnem prevladuje razlaga, da se pojavljajo predvsem med Sončnimi cikli oziroma cikli Sončevega magnetnega polja, ki se zgodijo približno vsakih 11 let. Trenutni cikel se je začel leta 2019 in se bo predvidoma končal leta 2030.