Četrtek, 23. 10. 2025, 15.16
8 ur, 48 minut
Pred spletnimi prevarami nas lahko reši le sodelovanje vseh
Od spletnih goljufij do finančnih izgub: Slovenija nujno potrebuje zavezništvo za varnejši digitalni svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Združenje bank Slovenije letos že tretjič izvaja ozaveščevalno akcijo Pazi.se, izobrazi se.
Digitalno življenje je danes del vsakdana – plačujemo prek aplikacij, komuniciramo na družbenih omrežjih in hranimo osebne podatke v oblaku. Toda vsaka digitalna priložnost prinaša tudi novo tveganje. Slovenski strokovnjaki opozarjajo, da se spletne prevare množijo z neverjetno hitrostjo, zato mora biti kibernetska varnost skupna naloga vseh – od posameznika do države.
Digitalna varnost ni več izbirna, temveč nujna, so se na dogodku Združenja bank Slovenije strinjali predstavniki bank, policije, akademske sfere in potrošniških organizacij.
Direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo je poudarila, da se varnost začne pri posamezniku, a lahko deluje le, če sodelujejo vsi udeleženci: "Digitalizacija prinaša ogromne koristi, a tudi vrata novim tveganjem. Kibernetsko varnost lahko zgradimo le s skupnimi močmi."
Spletne prevare: vedno bolj prefinjene in nevarne
Združenje bank Slovenije že tretje leto izvaja izobraževalno kampanjo Pazi.se, izobrazi se, ki uporabnike uči prepoznavanja spletnih prevar in varne uporabe digitalnih storitev. Podatki Uprave kriminalistične policije kažejo, da so spletni goljufi v zadnjih letih v Sloveniji povzročili več kot 130 milijonov evrov škode. Od leta 2020 je bilo prijavljenih več kot osem tisoč primerov, kar jasno kaže, da spletni kriminal ni več obrobna težava.
Po spletu mrgoli lažnih spletnih trgovin. Pozor: če je videti predobro, da bi bilo res, skoraj zagotovo ni res.
Najpogostejše so investicijske prevare, kraje podatkov plačilnih kartic in phishing oziroma ribarjenje bančnih podatkov. Strokovnjak za kibernetski kriminal David Gracer opozarja, da goljufi uporabljajo napredne psihološke prijeme: "Vsaka obljuba o hitrem dobičku brez tveganja je rdeč alarm. Storilci ciljajo na čustva – zaupanje, strah ali pohlep."
Zakaj ljudje še vedno nasedamo spletnim prevaram?
Kljub opozorilom in kampanjam ljudje še vedno klikamo na sumljive povezave in delimo osebne podatke. Dr. Melita Puklek Levpušček s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pojasnjuje, da razlog tiči v človeški psihologiji: "Pogosto nasedemo zaradi utrujenosti, zaupljivosti ali miselnih bližnjic. Mladi so posebej ranljivi, ker digitalno okolje dojemajo kot varno in znano."
Dodaja še, da digitalna spretnost ni isto kot digitalna pismenost: znati uporabljati tehnologijo še ne pomeni, da jo znamo uporabljati varno.
Vloga bank in potrošniških organizacij pri zaščiti uporabnikov
Banke in hranilnice so prva obrambna linija pred finančnimi zlorabami. Aleš Ritonja iz OTP banke pojasnjuje, da se po podatkih Evropske komisije število digitalnih prevar v EU povečuje eksponentno – samo v letu 2024 jih je bilo 43 odstotkov več kot leto prej, uporaba družbene manipulacije pa se je povečala kar za 77 odstotkov.
Tudi Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da uporabniki potrebujejo ne le informacije, ampak tudi sistemsko zaščito. "Varnost ne more biti odvisna le od posameznika. Potrebujemo usklajeno delovanje bank, regulatorjev, policije in digitalnih platform," poudarja Tanja Piškur.
Digitalna spretnost ni isto kot digitalna pismenost: znati uporabljati tehnologijo še ne pomeni, da jo znamo uporabljati varno.
Kibernetska varnost je skupna odgovornost
Soglasno sporočilo vseh sodelujočih je jasno: za varno digitalno prihodnost potrebujemo zavezništvo vseh udeležencev. To pomeni redno izmenjavo informacij, skupno izobraževanje in stalno krepitev zavedanja, da je spletni svet varen le toliko, kolikor so varni njegovi uporabniki.
Združenje bank Slovenije zato poziva, da kampanja Pazi.se, izobrazi se preraste v nacionalno pobudo za kibernetsko odpornost, saj brez skupnega delovanja ne bo mogoče zajeziti naraščajočega vala spletnih prevar.
Kaj se lahko naučimo?
Visoko stopnje digitalne varnosti lahko dosežemo že s preprostimi ukrepi. Preverjajmo vire in zavedajmo se, da nobena banka nikoli ne pošilja e-sporočil z zahtevami po osebnih podatkih. Zaupajmo intuiciji, kajti če se zdi predobro, da bi bilo res, skoraj zagotovo ni. Izobražujmo se, kajti poznavanje osnov kibernetske varnosti je danes nujno kot znanje vožnje avtomobila.
Kibernetski kriminal ni več oddaljena grožnja, temveč je realnost, ki se dotakne vsakega uporabnika spleta.
