Od danes deluje schengenski sistem SIS II

Države članice schengenskega območja (države Evropske unije brez Bolgarije, Cipra, Irske, Romunije in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, poleg njih še Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica) so sprva pričakovale, da bodo ta dan dočakale že pred šestimi leti, a so bili zapleti pri uvedbi tega informacijskega sistema razlog za to, da so ga začeli uporabljati šele danes. V vmesnem času so se države, ki so postale del tega območja leta 2007, med njimi tudi Slovenija, na skupni schengenski informacijski sistem priključile prek nadomestnega sistema SIS I za vse.

Slovenija je vse svoje postopke opravila pravočasno in z dobrimi rezultati, so povedali na Generalni policijski upravi, a je bila za nekatere članice kompleksnost sistema le pretrd oreh. Težave so bile tudi pri osrednji aplikaciji ter pomanjkljivi opredelitvi projekta ter pripadajoče dokumentacije. Kaj prinaša SIS II? Schengenski informacijski sistem je največji evropski informacijski sistem javne varnosti, ki je že v predhodnih različicah omogočal hitrejšo in preprostejšo izmenjavo podatkov med nacionalnimi organi mejnega nadzora, carinami, policijami in organi za izdajo vizumov. Prav ta sistem je eden od poglavitnih temeljev schengenskega območja, v katerem so odpravili nadzor na skupnih notranjih mejah.

SIS II odpravlja omejitve in pomanjkljivosti dozdajšnjega sistema. Med drugim omogoča uporabo biometričnih podatkov, vnos novih kategorij podatkov, ki so jih do zdaj med državami izmenjevali zgolj z depešami (npr. industrijska oprema, kontejnerji, letala, plovila, vrednostni papirji …), vključitev novih držav, večje povezovanje različnih zapisov in dodajanje novih prilog, kot je na primer evropski priporni nalog. Nove kategorije bodo pomenile tudi večje število zapisov, zato predvidevajo, da se bo to podvojilo. Dozdajšnji sistem vsebuje okoli 50 milijonov različnih zapisov.