Nedelja,
12. 8. 2012,
15.10

Osveženo pred

5 mesecev, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

ocenili smo vtisi

Nedelja, 12. 8. 2012, 15.10

5 mesecev, 3 tedne

Ocenili smo: Spec Ops - The Line

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Grozote vojne vam bodo privabile solze v kotičke očes, vse preveč repetitivna akcija pa vas bo žal opominjala, da še vedno igrate le igro. Morda je za ohranitev mentalnega zdravja celo bolje tako.

Vojna. Čemu služi vojna? Ja namen njenega obstoja zgolj to, da obstaja? Upravičena krutost človeške narave, kjer je meja morale zabrisana? Morda. Vendar to ne zmanjšuje trpljenja in grozot, ki jih povzroča. Je ogromen ustroj, ki si utira pot preko vseh ovir in se ne ozira na življenja posameznikov. Pa vendar so oni tisti, ki v njej trpijo, tisti, ki jo čustveno in fizično doživljajo.

In prav takšna občutenja želi v vas vzbuditi najnovejši naslov iz serije Spec Ops, podnaslovljen The Line. Naslov igre vas utegne asociirati na "samo še eno" generično vojaško streljačino, ki v najboljšem primeru nudi malce nadpovprečno akcijo, začinjeno z ameriškim domoljubjem in brez kakšne globlje vrednosti. Prvih nekaj minut igranja zna takšno razmišljanje še podkrepiti, vendar toplo priporočam, da vztrajate malo dlje, saj se izkaže, da se pod zastorom plehkosti skriva mnogo več kot le to.

Ob spremstvu še dveh sotrpinov se znajdete v vojaških škornjih stotnika Martina Walkerja, čigar naloga je na prvi pogled povsem rutinska: infiltracija v peščeni vihar zaviti Dubaj in locirati ter evakuirati, po možnosti še živo in kolikor toliko zdravo, enoto vašega vzornika, polkovnika Johna Konrada, za katero se je že pred meseci izgubila vsakršna sled.

"Dobrodošli v pekel" Navidezna spokojnost v katero prispete traja zgolj nekaj minut. Ravno toliko, da uspete pripraviti svojo puško. Nato postane veselo. Krogle se po vaši mali četici usujejo kot toča in ne prenehajo padati vse do bridkega konca. Oziroma natančneje, koncev. Štirje so namreč, katerega boste uzrli, pa je odvisno od vaših odločitev proti koncu igre. To igri dviguje vrednost, saj se jo zavoljo različnih izidov splača večkrat preigrati.

Vaše novo domovanje je velemesto spremenjeno v opustošeno bojišče. In kot vsako drugo bojišče, tudi dotično ni kraj, kjer bi lahko ves dan tuhtali o smislu lastne biti in "kofetkali" s prijatelji. Je prostor kjer vre potlačena krvoločnost človeške narave. Je prostor kjer neverniki začnejo verjeti v višje sile in verniki zavržejo svojega boga. Je prostor kjer smrtni sovražniki postanejo bratje in bratje smrtni sovražniki. Je prostor kjer sta sovraštvo in ljubezen najmočnejša. Je prostor kjer umirajo čustva. Predvsem pa je prostor kjer je edini cilj posameznika preživetje. Na kakršenkoli način in s katerimikoli sredstvi. Krutost, ki ji boste priča in za katero boste soodgovorni

"Grozota...grozota...grozota..." Podobno kot filmska uspešnica Apocalypse Now iz leta 1979, v kateri je blestel pokojni Marlon Brando, tudi Spec Ops - The Line navdihuje literarna klasika Josepha Conrada (podobnost imena z enim glavnih protagonistov igre ni naključna) Heart of Darkness. Podobno kot knjiga, se tudi The Line poigrava z idejo, da se v vsakem človeku skriva temna stran, ki ob določenih pogojih pride na dan in ga prisili v strašna ter kruta dejanja.

"Kdo določa mejo med dobrim in slabim?" Z vplivi takšnih dejanj na posameznikovo psiho in njegov razum se boste srečevali skozi celoten potek igre in ravno v tem se njen največji čar. Ne v akciji, ampak v zgodbi in moralnoetičnih vprašanjih, ki jih zastavlja.

Na čigavi strani sploh ste? So poboji in usmrtitve v imenu dolžnosti upravičeni? Mar nasproti stoječi in drugače misleči vojak ni v prvi vrsti še vedno človek? Nekogaršnji sin, oče in brat? Ste morda glavni negativec prav vi, čeprav jurišate pod zastavo odrešenikov in prinašalcev svobode? Jasnih odgovorov ne boste dobili, saj takšnih v vojni ni. Ni pravilnih in napačnih odločitev, le lastna racionalizacija in interpretacija dogodkov ...

Kljub vsem moralnim dilemam, ki jih boste doživljali, pa boste na koncu vseeno pritisnili na petelina, saj gre v končni fazi še vedno zgolj za igro, katere glavni cilj je napredovanje na naslednji nivo. Bo pa ob streljanju vsepočez v vaših ustih vseeno vedno bolj prisoten grenak priokus, kar ne velja za veliko tovrstnih iger. Za zgodbeno predstavitev in vzdušje torej vse pohvale.

Vietnam na bližnjem vzhodu Za slednjega skrbita tudi spodobna zvočna in vizualna podlaga. Močno in pristno pokanje brzostrelk, ostrostrelk, šibrovk, raketometov in granat bo zadovoljilo tudi največje nasilneže med vami, pogledi na s krvjo oblit in porušen Dubaj pa bodo orosili marsikatero oko (igra je narejena na grafični srčiki Unreal Engine 3). Na trenutke je sicer opazno, da so igro razvijali primarno za igralne konzole, saj so teksture včasih sprane, vendar skupno vzeto ji ne gre kaj dosti očitati.

Gre pa na drugi strani nekoliko pograjati nadzor (tudi tu je čutiti poreklo igralnih ploščkov) nad vašim junakom. Tega, podobno kot v seriji Gears of War, spremljate v tretjeosebnem pogledu, za uspešno preživetje pa morate med hudimi spopadi iskati zavetje za raznoraznimi podboji, barikadami in betonskimi ograjami.

Za razliko od Gears-ov, pa so se programerji skupine Yager Development v imenu večjega realizma odrekli nekaterim bolj spektakularnim potezam, kot so akrobatski skoki vstran, zaradi česar je gibanje nemalokrat okorno in leseno, hiter izmik granatam in raketnim izstrelkom pa domala nemogoč. Gole na prepihu pa vas znajo pustiti tudi tipke, ki se občasno (najraje sredi vojskovanja) ne odzovejo in povzročajo slabo voljo.

Naj bo okolica vaš prijatelj Poleg strelnega orožja, vam je pri odstranjevanju sovragov dostikrat v pomoč tudi puščavski pesek, ki nič hudega sluteče sovrage zasuje in pokoplje pod seboj, skrbi pa tudi za oteženo vidljivost (tudi vašo!). Škoda, ker ta vidik ni še bolj izkoriščen.

V skrajni sili pa se lahko za asistenco obrnete tudi na vaša spremljevalca, ki jima lahko zaukažete napad, zdravljenje ali kritje. Izdajanje ukazov je sicer narejeno na precej osnovni ravni in ga boste večinoma koristili le za zdravljenje, na nasprotnike pa boste raje jurišali kar sami.

Nebrušen diamant Spec Ops - The Line nikakor ni popolna igra. Nadzor nad likom je okoren, umetna pamet zna biti predvidljiva, rutinsko bojevanje začne proti koncu že presedati, manjka pa tudi že skoraj obvezen kooperativen način igranja. So pa ob superiorni zgodbi in vzdušju to le kaplje morje, ki bodo zmotile le največje perfekcioniste.

V kolikor ste pristaš strelskih iger, bodisi vojaških, bodisi ZF obarvanih, vam polagam na srce, da bi bilo res škoda spregledati novi Spec Ops. Pazite le, da vas krutost, kateri boste priča, ne potegne v brezizhodno spiralo norosti.

Ocena: 82 Lestvica ocen 1-10 - Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11-20 - Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21-30 - Igram, ker sem mazohist. 31-40 - Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41-50 - Igre bi se lotil samo v službenem času. 51-60 - Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61-70 - Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71-80 - Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81-90 - Odlična igra z elementi klasike. 91-100 - Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje