Nedelja, 12. 8. 2012, 15.10
5 mesecev, 3 tedne
Ocenili smo: Spec Ops - The Line
Vojna. Čemu služi vojna? Ja namen njenega obstoja zgolj to, da obstaja? Upravičena krutost človeške narave, kjer je meja morale zabrisana? Morda. Vendar to ne zmanjšuje trpljenja in grozot, ki jih povzroča. Je ogromen ustroj, ki si utira pot preko vseh ovir in se ne ozira na življenja posameznikov. Pa vendar so oni tisti, ki v njej trpijo, tisti, ki jo čustveno in fizično doživljajo.
In prav takšna občutenja želi v vas vzbuditi najnovejši naslov iz serije Spec Ops, podnaslovljen The Line. Naslov igre vas utegne asociirati na "samo še eno" generično vojaško streljačino, ki v najboljšem primeru nudi malce nadpovprečno akcijo, začinjeno z ameriškim domoljubjem in brez kakšne globlje vrednosti. Prvih nekaj minut igranja zna takšno razmišljanje še podkrepiti, vendar toplo priporočam, da vztrajate malo dlje, saj se izkaže, da se pod zastorom plehkosti skriva mnogo več kot le to.
Ob spremstvu še dveh sotrpinov se znajdete v vojaških škornjih stotnika Martina Walkerja, čigar naloga je na prvi pogled povsem rutinska: infiltracija v peščeni vihar zaviti Dubaj in locirati ter evakuirati, po možnosti še živo in kolikor toliko zdravo, enoto vašega vzornika, polkovnika Johna Konrada, za katero se je že pred meseci izgubila vsakršna sled.
Vaše novo domovanje je velemesto spremenjeno v opustošeno bojišče. In kot vsako drugo bojišče, tudi dotično ni kraj, kjer bi lahko ves dan tuhtali o smislu lastne biti in "kofetkali" s prijatelji. Je prostor kjer vre potlačena krvoločnost človeške narave. Je prostor kjer neverniki začnejo verjeti v višje sile in verniki zavržejo svojega boga. Je prostor kjer smrtni sovražniki postanejo bratje in bratje smrtni sovražniki. Je prostor kjer sta sovraštvo in ljubezen najmočnejša. Je prostor kjer umirajo čustva. Predvsem pa je prostor kjer je edini cilj posameznika preživetje. Na kakršenkoli način in s katerimikoli sredstvi. Krutost, ki ji boste priča in za katero boste soodgovorni
Na čigavi strani sploh ste? So poboji in usmrtitve v imenu dolžnosti upravičeni? Mar nasproti stoječi in drugače misleči vojak ni v prvi vrsti še vedno človek? Nekogaršnji sin, oče in brat? Ste morda glavni negativec prav vi, čeprav jurišate pod zastavo odrešenikov in prinašalcev svobode? Jasnih odgovorov ne boste dobili, saj takšnih v vojni ni. Ni pravilnih in napačnih odločitev, le lastna racionalizacija in interpretacija dogodkov ...
Kljub vsem moralnim dilemam, ki jih boste doživljali, pa boste na koncu vseeno pritisnili na petelina, saj gre v končni fazi še vedno zgolj za igro, katere glavni cilj je napredovanje na naslednji nivo. Bo pa ob streljanju vsepočez v vaših ustih vseeno vedno bolj prisoten grenak priokus, kar ne velja za veliko tovrstnih iger. Za zgodbeno predstavitev in vzdušje torej vse pohvale.
Gre pa na drugi strani nekoliko pograjati nadzor (tudi tu je čutiti poreklo igralnih ploščkov) nad vašim junakom. Tega, podobno kot v seriji Gears of War, spremljate v tretjeosebnem pogledu, za uspešno preživetje pa morate med hudimi spopadi iskati zavetje za raznoraznimi podboji, barikadami in betonskimi ograjami.
Za razliko od Gears-ov, pa so se programerji skupine Yager Development v imenu večjega realizma odrekli nekaterim bolj spektakularnim potezam, kot so akrobatski skoki vstran, zaradi česar je gibanje nemalokrat okorno in leseno, hiter izmik granatam in raketnim izstrelkom pa domala nemogoč. Gole na prepihu pa vas znajo pustiti tudi tipke, ki se občasno (najraje sredi vojskovanja) ne odzovejo in povzročajo slabo voljo.
V skrajni sili pa se lahko za asistenco obrnete tudi na vaša spremljevalca, ki jima lahko zaukažete napad, zdravljenje ali kritje. Izdajanje ukazov je sicer narejeno na precej osnovni ravni in ga boste večinoma koristili le za zdravljenje, na nasprotnike pa boste raje jurišali kar sami.
V kolikor ste pristaš strelskih iger, bodisi vojaških, bodisi ZF obarvanih, vam polagam na srce, da bi bilo res škoda spregledati novi Spec Ops. Pazite le, da vas krutost, kateri boste priča, ne potegne v brezizhodno spiralo norosti.