Ocenili smo: Sleeping Dogs

"Peskovniške" igre so prava čudesa sodobne tehnologije. S svojimi živahnimi velikanskimi svetovi igralcu v virtualni obliki ponujajo realen prostor, v katerem lahko počne, skoraj karkoli mu domišljija dopušča. Na račun teh brezmejnih metropol se jim mnogokrat pogleda skozi prste pri pomanjkljivostih zgodbene ali tehnične narave, če le pretirano ne kvarijo vzdušja in tekočega igranja. Poenostavljeno tepežkanje, površna strelska akcija ali ohlapen vozni model? Komu mar! Da je le mesto veliko in da je v njem kaj početi.

Sleeping Dogs pa takšnih kompromisov ne sklepa. Na vsakem področju se trudi biti najboljši, pri tem pa si od najboljših tudi brez sramu izposoja. Na prvi pogled se morda res zdi zgolj kot še eden izmed klonov igre Grand Theft Auto, vendar kaj kmalu se pokaže, da je več kot le to in da ima tudi močno lastno identiteto. Je Frankensteinova pošast, ki pa vseeno deluje zelo samosvoje, povezano in organsko, k čemur najbolj pripomore odlična filmska kriminalna zgodba.

Za boljši jutri Glavni junak je izkušen hongkonški policist Wei Shen, ki se pod krinko vključi v eno od najmočnejših lokalnih kriminalnih združb. Njegova naloga: razbitje triad in povrnitev miru na ulice. Morda se sliši preprosto in premočrtno, vendar živeti dvojno življenje, kot so nas naučili že številni filmi in knjige, ni nikoli lahko.

Tako se tudi Shen kmalu znajde sredi dvomov. Globlje kot tone v svet kriminalnega podzemlja, bolj zabrisane postajajo meje med dobrim in slabim. Da ni vse črno-belo, nakazuje že večplasten vmesnik igre, ki izkušenjske točke razporeja v tri veje – policijsko (cop), kriminalno (triad) in splošen ugled oziroma prepoznavnost (face). Točke za policijsko ali kriminalno stran dobivate z opravljanjem ustreznih misij, oba pola pa se velikokrat tudi prepletata.

Prepoznavnost je na drugi strani precej bolj abstraktna in je povezana s tem, kako vas dojema okolica, torej običajno prebivalstvo. Ugled med delavskim razredom si tako dvigujete z opravljanjem raznoraznih nalog za anonimne mimoidoče, ki stegujejo roko za pomoč. Te sicer povsem neobvezne misije precej popestrijo izkušnjo, podaljšajo pa tudi igralni čas.

V soju sončnega vzhoda Peskovnik, v katerem se znajdete, je tokrat mesto Hongkong in po besedah avtorjev naj bi se močno zgledoval po resnični podobi. Čeprav obsega nekaj kilometrov manj kot Liberty City iz zadnjega GTA, vam bodo štiri raznolika okrožja, iz katerih je sestavljen, omogočala dovolj obdelovalne površine. Kolikor zaostaja v velikosti, pa nadoknadi s svojo živahnostjo in gostoto poseljenosti. Vsakdanji vrvež, klepet med prebivalci, dinamično menjavanje dneva in noči ter občutek neodvisnega življenja vas bodo skupaj s solidno kitajsko-angleško govorno spremljavo prepričali, da ste resnično v pravem mestu.

Dovoljenje za ubijanje Da se ne bi zgolj brezciljno sprehajali in srebali jutranje kavice, pa poskrbi neizbežna akcija, ki jo najdete v skoraj vsaki nalogi, ki se je lotite. Speči psi namreč veliko stavijo na svojo kombinacijo tepežkanja, dirkanja in streljanja, ki lahko v vas vzbudi občutek že videnega. Preštevanje reber tako močno spominja na Batmanov Arkham City in pozna šibke, močne in protiudarce, strelski obračuni vsebujejo upočasnjene matričevske vložke in se s sistemom skrivanja v zaklonu zgledujejo po seriji Gears of War, vratolomni vozni model pa vsebuje duh priljubljene arkade ModNation Racers.

Da ne bo kdo po pomoti mislil, da je to očitek igri. Kvečjemu pohvala, saj je iz prvovrstnih naslovov vzela najmočnejše elemente in jih gladko vpela v svoj odprti svet. Žal pa tega ne moremo reči za izbor in sestavo misij. Teh je sicer ogromno – za preigranje osrednje štorije boste potrebovali okoli 20 ur – a kaj ko jih je večina precej premočrtnih in omejujočih, prav tako pa se tudi precej ponavljajo. Tako boste večino časa raznašali pakete od točke A do B, pretepali eno skupino razbojnikov za drugo in se z vozili preganjali po mestu.

Škoda, saj bi bile vragolije, ki jih je zmožen početi vaš heroj, lahko bolje izkoriščene, tako pa ostajajo odvisne predvsem od vaše domišljije.

Junaki ne točijo solz Kdor ima bolj ostro oko, bi znal malce zameriti tudi ostareli grafični podobi, ki se kaže predvsem pri slabše animiranih likih in je najbolj izrazita pri vmesnih sekvencah, bolj družabni med vami pa boste bentili še nad mankom klasičnega večigralstva. Igra namreč pozna le enoigralski način. Ne glede na te manjše pomanjkljivosti pa Sleeping Dogs ostaja izvrstna igra. Napeta zgodba vas bo vlekla naprej, akcija pa vas bo držala na trnih in spodbujala vašo destruktivno ustvarjalnost. Medtem ko ves svet čaka na GTA V, so Sleeping Dogs odlična izbira za krajšanje časa.

Ocena: 85

Zvrst: "peskovniška" akcijska arkada Razvijalec: United Front Games, Sqare Enix London Založnik: Square Enix Igralne platforme: Xbox 360, PlayStation 3, PC

Lestvica ocen 1–10 – Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11–20 – Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21–30 – Igram, ker sem mazohist. 31–40 – Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41–50 – Igre bi se lotil samo v službenem času. 51–60 – Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61–70 – Kot privrženec zvrsti bom v igri užival. 71–80 – Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81–90 – Odlična igra z elementi klasike 91–100 – Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.