Četrtek, 17. 10. 2013, 12.11
5 mesecev, 3 tedne
Ocenili smo: Samsung Galaxy Note 3
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
Phablet gor ali dol, Galaxy Note 3 je v prvi vrsti še vedno telefon in točno tako ga je 4. septembra na predstavitvi Unpacked 2 v Berlinu, kamor je bil povabljen tudi Planet Siol.net, predstavil južnokorejski Samsung. Navsezadnje ni glede na predhodnika pridobil niti milimetra, celo malce tanjši in precej lažji (168 proti 183 gramov) je, a ima tako kot Galaxy S4 v primerjavi s starejšim modelom ožje robove in več zaslona. Ta po diagonali tokrat meri kar 14,5 centimetra (oziroma 5,7''), kar ob zvišani ločljivosti pomeni, da je gostota pik na palec večja za skoraj 30 odstotkov.
Ko je prvi mož Samsunga J. K. Shin v Berlinu iz prsnega žepa prvič povlekel Nota 3 in ga pokazal zbranim novinarjem, smo najprej ostali brez sape – Samsung je končno opustil skrajno neokusno plastiko in presedlal kar na usnje! No, lepo ustrojen pokrovček baterije se je izkazal za potegavščino, saj je še vedno plastičen, le da ponuja malce več oprijema kot pri kot led gladkem S4, a še vedno manj kot stari Samsungovi prvaki, kot sta Galaxy S2 in Galaxy Nexus, ob katerih se je uporabniku za hip zazdelo, da sta odeta v brusni papir.
Še preden vprašate – tudi obrobni šivi so v celoti iz polimerov in samo za okras, k bolj stabilnemu položaju telefona v dlani namreč ne prispevajo kaj dosti. Kaj vidimo, če odstranimo pokrov? Velikansko baterijo (3200 mAh) in posrečeno rešitev za varčevanje s prostorom – reži za kartici SIM in microSD sta namreč pametno poveznjeni druga nad drugo, kar pa ni očitno takoj. Sam sem nad domnevno odsotnostjo možnosti za razširitev prostora za shranjevanje bentil dobrih 15 minut, preden sem nad kartico SIM opazil še en "predalček".
Ob rokovanje s telefonom se bo sicer obregnil marsikdo, saj ga bodo enoročno brez težav upravljali le mutanti. Čeprav se dimenzije od lani praktično niso spremenile, je zadevica še vedno konkreten kos plastike in tekočih kristalov, zato je za večino opravil, še posebej tistih, ki zahtevajo stiske stranskih gumbov in interakcijo z vrstico za obvestila ter hitre nastavitve, treba zaposliti obe roki oziroma uporabiti paličico S Pen. Če sta povod za nakup Nota 3 le prestiž in želja po vzbujanju zavisti, ki jo bo nasledilo pritoževanje čez njegovo velikost in okornost, se raje držite "do-pet-palčnežev", primernejših za manjše ročice.
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da zadeva v praksi dobesedno leti. Ali Samsung s komponentami morda vendarle malce pretirava? Rekel bi, da ne, saj moderna pametna telefonija močno stremi k večopravilnosti in Galaxy Note 3 je prvovrsten primer, a več o tem malce pozneje. Če pogledamo gole številke, je Note 3 od svojega predhodnika v večini testov hitrejši od 30 do celo 60 odstotkov, ob njem pa malce zardijo tudi najbližji zasledovalci, kot sta Sony Xperia Z1 in LG G2. Igral sem Fifo 14, gledal videoposnetke v HD in celo UHD (telefon namreč podpira zajem videa v najvišji ločljivosti) ter odpiral eno okno za drugim, Note 3 pa je mirno opravljal svoje poslanstvo in se ob prenehanju uporabe preprosto vrnil v stanje pripravljenosti na nove izzive. Nekako se zdi, da mu nikoli ne zmanjka navora. Note 3 je prvi Samsungov telefon, združljiv s standardom USB 3.0, prek povezave MHL 2 (Mobile High-Definition Link) pa lahko na predvajalnike multimedijskih vsebin, kot so HD-televizorji, prenašamo video v ločljivosti 1080p in celo prostorski zvok.
Baterija je prostorna, a sem pričakoval, da jo bo telefon izsesal precej hitreje. Navsezadnje nanjo pritiskajo silen procesor, požrešen zaslon (svetlost v povprečju ves čas nastavljena na 70 odstotkov) in LTE (tega sem sicer izkusil bolj malo), ves čas pa so bili aktivirani tudi sprejemnik signala Wi-Fi, Bluetooth zaradi povezave s pametno uro Galaxy Gear (opis kmalu!), sledenje očem (Smart Stay) in zračne poteze (Air Gestures). Polnil sem ga vsak večer, čeprav je stanje baterije po enem dnevu aktivne uporabe padlo le na 40 odstotkov, kar pomeni, da bi z lahkoto zdržala tudi več kot 36 ur.
Osrednje novosti so v večji meri povezane s paličico S Pen. To izvlečemo iz njene luknje na dnu naprave, telefon pa nas z zvočnim signalom prijazno opozori, če paličico po uporabi pozabimo vstaviti nazaj oziroma se od nje preveč oddaljimo. Ob odstranitvi se telefon odklene, na zaslonu pa pojavi krožni meni s petimi bližnjicami do novih priročnih aplikacij. Pričaramo ga lahko tudi sami, če S Pen približamo zaslonu, da se na njem pojavi majhna pika, in stisnemo gumb na paličici.
Ostanimo pri meniju bližnjic oziroma Air Command, kakor mu pravi Samsung. Z njim lahko dostopamo do petih edinstvenih aplikacij, ki obilno izrabljajo uporabnost paličice S Pen. Poglejmo jih lepo po vrsti.
Air Memo je hitra beležka, ki raztolmači našo pisavo in ukrepa glede na vneseno besedilo – če vpišemo telefonsko številko, nas poveže z imenikom, e-mail odpre odjemalec e-pošte, ulična številka pa želen naslov poišče kar na zemljevidu. Prepoznava pisave je vsekakor odlična, saj je Notu 3 moje kracanje uspelo dešifrirati brez večjih težav, je pa seveda res, da je časovni prihranek z dostopanjem do aplikacije Air Memo pravzaprav ničen, saj lahko vse našteto prav tako hitro postorimo tudi na bolj konvencionalen način.
Scrap Booker je kolaž zanimivih vsebin, ki jih lahko shranimo v albume za poznejši ogled. To storimo z obkrožanjem želenih odsekov zaslona s paličico, je pa res, da je aplikacija bolj sama sebi namen, saj lahko spletne strani in polja z nastavitvami shranjujemo tudi bolj preprosto, z zaznamki in posnetki zaslona (fizični gumb na pročelju + gumb za vklop), pri čemer lahko S Pen ostane pospravljen.
Screen Write – ena bolj uporabnih novosti. Note 3 ob zagonu aplikacije zajame trenutno dogajanje na zaslonu in uporabnika preusmeri v urejevalnik vsebin, kjer si je s paličico S Pen na sliko mogoče narisati in napisati želene opombe. Izvrstno za kracanje kažipotov in podčrtovanje izbranih delov spletne strani.
S Finder je iskalnik po vsebini telefona Galaxy Note 3, svojo funkcionalnost pa zmore prenesti tudi na splet. Mogoče je dokaj kompleksno nastavljanje iskalnih parametrov, izmed petih aplikacij na oblačku Air Memo pa se na S Pen zanaša najmanj, saj ga lahko poženemo tudi z daljšim držanjem plavajočega gumba za meni na dnu naprave.
S Pen Window lahko na zaslon narišemo programsko okno v poljubni velikosti, čeprav bo telefon okno premajhnih dimenzij samodejno povečal na najnižje dovoljene (na približno četrtino površine zaslona). S Pen Window lahko odpremo osem vnaprej določenih pripomočkov in programov – računalo, uro, YouTube, Telefon, Kontakte, ChatON, Hangouts in Internet. Pen Windows že podpira tudi nekaj aplikacij s servisa Google Play. Število odprtih oken je neomejeno, si je pa težko predstavljati, da bi kdorkoli želel, da mu zaslon smetita več kot dva.
Ogled videa je na tako velikem zaslonu z ločljivostjo 1920 x 1080 pik prava milina, je pa res, da predvsem videoposnetki v HD avtonomnosti telefona ne delajo usluge, saj so poleg zahtevnejših iger največji porabnik baterije. Novost, skupinsko predvajanje vsebin na treh Notih 3, je roko na srce bolj sama sebi namen, saj nekako menim, da prvine razen morebitnih zanesenjakov, ki se zbirajo na kletnih konvencijah in udrihajo čez stock Android, ne bo uporabljal praktično nihče. Note 3 sicer podpira tudi Group Play, kar pomeni, da lahko v sodelovanju z drugimi združljivimi napravami (trenutno le Galaxy S4) prek povezave NFC skupaj predvajajo glasbo (in počnejo še nekaj preostalih, manj zanimivih zadev). Še dobro, saj en sam zvočnik tretje Beležke ni presežek – upal bi si celo trditi, da glede na lansko različico ne predstavlja nikakršnega napredka. Raje uporabite odlične priložene slušalke.
Note 3 si je fotoaparat sposodil pri manjšem bratcu Galaxy S4, kar pomeni, da ima tipalo 13 megapikslov, nabor načinov zajema fotografije pa ostaja bolj ali manj enak. Novost je modus Golf, ki bo najbrž grozljivo neizkoriščen, saj si lastnikov telefona nekako ne predstavljam na luknjastih zelenicah, a Samsungu najbrž ni mar – ena možnost več pomeni prednost pred konkurenco, naj bo ta še na tako majavih nogah. Še ena brezzvezna prvina je slika v sliki – telefon hkrati sproži sprednjo (2 MP) in zadnjo kamero ter fotografiji spoji v maniri amaterskega uporabnika Photoshopa – nad zadevo, ki je pravzaprav brez prave praktične vrednosti in namenjena kopičenju funkcij, smo sicer že bentili. Še to – med fotografiranjem bi si želel več hitrih nastavitev, saj je treba skoraj za vsak parameter, ki ni bliskavica, odpirati meni, kar je zamudno.
Dokler ne uporabljate digitalnega zuma, je kakovost fotografij od dobra do odlična. Note 3 se še posebej izkaže pri približanih in makroposnetkih, medtem ko so barve ob medli svetlobi videti sprane in kar nekam neizrazite, kar se dobro vidi na zgornjih slikah, posnetih zunaj. Žal vreme med testiranjem telefona fotografu nikakor ni bilo naklonjeno, zato je moral iz okoliščin potegniti kar največ. Če je uspelo, presodite sami.
V rubriki Vtisi tokrat sploh prvič predstavljamo videoposnetek, zajet v ločljivosti Ultra HD (UHD) oziroma 2160p (3840 × 2160) pikslov. Čeprav so ustrezni predvajalniki, bodisi televizijski bodisi računalniški zasloni, cenovno še vedno zunaj dometa navadnih smrtnikov, je prvina dober obet za prihodnost, ko bo posedovanje tovrstnih naprav bolj uresničljivo. Sam sem si imel zgornji video sicer priložnost ogledati tako, kot se spodobi – na vrhunskem Samsungovem 55-palčnem UHD TV-sprejemniku F9000. Čeprav je 2160p privlačna, bo več uporabnikov najbrž razveselila možnost snemanja videa v ločljivosti Full HD s 60 sličicami na sekundo. 1080p sicer zmore tudi sprednja kamera, a le s 30 FPS.
