Ocenili smo: Samsung Galaxy Note 10.1

S tablico Galaxy Note 10.1 je želel Samsung svoje odjemalce pripraviti na telefon Note 2 in obenem ujeti zadnji vlak, ki bi pred prihodom Applovega iPhona 5 v blagajno multinacionalke še pripeljal nekaj cekinov. Note 10.1 ima Samsung za neposrednega naslednika precej uspešnega Galaxy Tab 10.1, ki je na Androidnem tabličnem trgu kraljeval lani.

Prijetno ga je držati Poleg dimenzij (diagonala zaslona meri 10,1 palca, od tod tudi ime) je Note 10.1 od predhodnika podedoval tudi sprednji par zvočnikov. Postavitev je taktična, saj v tem primeru ne pokrivamo zvočnikov z dlanmi, kar je slabost marsikaterega izdelka konkurence (v mislih imam predvsem Asusove Transformerje). Glede na to, da cena Nota 10.1 ni najnižja, bi kot pri iPadih in Asus TF pričakovali kovinsko ohišje, a se Samsung ne da in za zdaj še trmasto vztraja pri polimerih. Tablični računalnik je na otip sicer podobno kakovosten kot telefon Galaxy SIII, kar pomeni odsotnost (pretiranih) težav s prstnimi odtisi, a plastika praske vendarle privlači veliko bolj kot aluminij.

Pomembno je srce Ohišje bi lahko bilo leseno, pa bi naprava kljub temu "letela". Samsung je Note 10.1 zasnoval okrog lastnega procesorskega jedra Exynos 4 Quad, ki temelji na tehnologiji ARM in tiktaka pri 1.4 gigaherca, dodobra pa smo ga spoznali že med preizkusom mobilnega telefona Galaxy SIII (zanimivost: Note 10.1 in SIII za japonski in ameriški trg pod pokrovom ne skrivata Exynosa, temveč Krait, ki je zasnovan na Qualcommovem štirijedrnem Snapdragonu S4, enem najhitrejših mobilnih procesorjev ta hip).

Galaxy Note 10.1 je tudi prva pametna mobilna napravica, ki je opremljena z dvema gigabajtoma delovnega pomnilnika. V praksi to pomeni hitrejšo večopravilnost, krajše čase nalaganja aplikacij in sunkovito zbujanje iz stanja pripravljenosti.

Preizkušen primerek je imel 16 gigabajtov notranjega pomnilnika (na voljo sta tudi ustrezno dražji različici z 32 in 64 gigabajti), kar je po mojih polpreteklih izkušnjah s pametnimi telefoni in tablicami za povprečnega uporabnika več kot dovolj. Shranjevalni prostor je mogoče s kartico SD ob posedovanju najdražjega in najprostornejšega Nota 10.1 razširiti vse tja do 128 gigabajtov.

Poleg običajnih tabličnih načinov oddajanja valov vseh vrst (Bluetooth 4.0, Wi-Fi 802.11a/b/g/n, DLNA) pozna Note 10. 1 tudi 3G – navsezadnje gre za močno povečan mobilni telefon, na kar nakazuje že ime, na vrhu naprave pa je tudi majhno infrardeče oko, ki pa ni namenjeno izmenjavi datotek, temveč je orodje aplikacije Peel Smart Remote, ki tablico spremeni v upravljalnik dnevnosobne "mašinerije".

Samsung ga je sicer malce polomil s konektorjem – v dobi univerzalnega standarda micro-USB, ki se mu ne podreja praktično le še Apple, je izostanek tega huda pomanjkljivost, saj je treba priložen USB-kabel tako ves čas nositi po žepih. Manjka tudi priključek HDMI, a sem prepričan, da je za večino uporabnikov pogrešljiv.

Digitalen zvezčič in prostornejša delavnica Največja inovacija je zagotovo pero S Pen, ki naj bi poenostavilo daljše vnašanje teksta in včasih zamudno orientiranje po menijih. S Pen deluje na principu indukcije, zato tablica stik zazna tudi, ko s paličico dotik zgolj nakažemo.

Občutek pri pisanju in skiciranju v aplikaciji S Note je v nasprotju z lanskim telefonom Galaxy Note, kjer je bila zadeva še v povojih, fenomenalen, a ukvarjanje s peresom nekoliko pokvari dejstvo, da je pritiklina precej sama sebi namen, saj je razen Samsunga ne "šmirgla" nihče. Za nameček je S Pen v ohišje pospravljen izredno brezšivno – če ne bi informacije o peresu pobral na spletu, ga najbrž sploh ne bi našel. Dobro ali slabo? Presodite sami.

Novost je možnost sočasnega dela v več oknih, pri čemer se zaslon razdeli na dva dela. Stvar bo všeč vsem, ki v okolju Microsoft Windows veliko "alt-tabajo", a je trenutno omejena zgolj na šest aplikacij: vgrajen spletni brskalnik (tukaj vam spet svetujem, da ga čim prej zamenjate z enim od brezplačnežev, ki jih je na servisu Google Play obilo: Opera, Chrome, Firefox, Dolphin), predvajalnik videoposnetkov, galerijo slik, Polaris Office, S Note in odjemalec elektronske pošte. Ker je Note 10.1 daleč od tega, da bi bil strojno podhranjen, bodo prihodnje posodobitve bero v večopravilnost zajetih aplikacij zagotovo razširile, saj se mu kolcne le redko, razlog za to pa gre prej kot v nemoči štirijedrnika iskati v še vedno luknjastem Ice Cream Sandwichu.

Izboljšana je virtualna tipkovnica – poleg navadne QWERTY sta na voljo še posrečeni kompaktna plavajoča in razdeljena, ki je namenjena tipkanju s palcema med držanjem tablice z obema rokama.

Kako delo s tablico prenaša 7000-miliamperska baterija? Zgolj ob božanju zaslona in brskanju po spletu umre po osmih ali devetih urah, ogledovanje filmčkov na YouTubu pa jo je izsesalo v slabih petih.

Androidno okno Zaslon je ob nastavljeni najvišji svetlosti tudi daleč največji porabnik energije. Vidni koti so dovolj široki in barve odlične, razočarata pa ločljivost (1.280 x 800) in posledično nizka gostota slikovnih pik, ki znaša zgolj 149 pik na palec (Asus Transformer Prime 224 pnp, iPad tretje generacije 264 pnp, Applov iPhone 5 pa kar 326).

Kako se obnese kot fotoaparat? Primarni fotoaparat Nota 10.1 ne navduši, saj je megapikslov zgolj pet (zakaj ne vdelajo primerka iz Galaxyja SIII ali vsaj SII, vedo samo pri Samsungu), kar pomeni najvišjo ločljivost fotografij 2.560 x 1.920 pik.

Dobri izdelki nastanejo zgolj ob zadostni svetlobi, medtem ko ima fotoaparat v slabših razmerah velike težave z ostrenjem in samodejnim nastavljanjem vrednosti ISO. Makro je praktično neuporaben, saj je minimalna goriščna razdalja prevelika, a se s takšnim fotografskim udejstvovanjem tablica niti ne spogleduje. Kako se obnese kot videokamera? Zajem videoposnetkov poteka v ločljivostih 720p ali VGA, a je treba Nota držati pri miru, saj ne pozna samodejne stabilizacije slike. Precej bo najbrž na udaru sprednja kamera, saj je mogoče z Notom 10.1 tudi klicati. Ker držanje velikana ob ušesu ni ne zdravo niti kul, so oziroma bodo videoklici kar prava izbira.

Zakaj Galaxy Note 10.1 in ne Galaxy Note(2)? Odgovor je preprost – če kupuješ tablico, kupi 10.1, če telefon, potem Nota ali njegovega naslednika, ki mora na police trgovin priti še ta mesec, če imaš preveč denarja, potem oba. Galaxy Note 10.1 za Samsungov dobiček namreč ne bo zaslužen zato, ker je z njim mogoče tudi klicati, temveč v prvi vrsti zato, ker je kljub pomanjkljivostim odličen tablični računalnik. No, pa tudi zaradi visoke cene – 16-gigabajtna različica namreč stane kar 600 evrov.

Ocena: 9

Tehnične karakteristike: Dimenzije: 262 x 180 x 8,9 mm Teža: 600 g Zaslon: 10.1" TFT, ločljivost 1280 x 800 pik Procesor: Exynos 4410 1.4 GHz Delovni spomin: 2 GB Trdi disk: 16/32/64 GB Povezljivost: wi-fi 802.11 a/b/g/n, 3G, HSDPA+/HSUPA+, DLNA, GPS, Bluetooth 4.0, USB Operacijski sistem: Android Ice Cream Sandwich 4.0.3.