Petek, 2. 11. 2012, 8.51
5 mesecev, 3 tedne
Ocenili smo: Medal of Honor - Warfighter
Druga svetovna vojna je korenito zaznamovala človeštvo in igričarsko industrijo, ravno Medal of Honor pa je serija, ki je to temačno časovno obdobje zakoličila na prestol prvoosebnih streljačin s prvo izdajo, ki je luč sveta ugledala leta 1999 na PlayStationu. Tri leta pozneje smo se na plažo Omaha v Normandiji podali s prstom na prožilcu miške in občudovali scenarij Stevena Spielberga, tik pred iztekom leta 2003 pa je "zeljejedska" zalega sprožila protiofenzivo, imenovano Call of Duty.
Klic dolžnosti nas je prvi popeljal v moderno dobo in zdi se, da nas bo vojna proti terorizmu, igričarsko in v realnem svetu, zaznamovala vsaj tako močno kot zadnji svetovni spopad. To potrjuje dejstvo, da je opisana Medalja časti druga v igričarski seriji, ki nas postavlja v boje današnjih dni, kjer pa hitro dobi kroglo v betico in obleži na prepolnem bojišču.
Življenje pripadnika specialnih enot, operativca na skrivnih misijah v najbolj zavrženih kotih sveta, ki ga razjeda notranji dvoboj med dolžnostjo in družino. Zgodba želi biti globoka, a je zmedena, misije spreminjajo zaporedja in kmalu spremljamo spomine v spominih, ki jih prekinjajo pretirano sentimentalna družinska srečanja, pravo nasprotje od kruto prelite krvi stotine padlih sovražnikov. Zmešnjava, ki skoraj dosega zahtevnost filma Drevo življenja.
Nasprotniki v nekaj valovih uporabijo iste vstopne točke, če pa sami najdete pravo, lahko ob kampiranju postrelite ducat teroristov, ki bodo prej ali slej pritekli pred vašo puško. Umirali boste kljub vsemu, tudi zato ker vas bo brat v orožju izrinil izza zaklona, namesto da bi našel svojega. Hroščev je kar nekaj in tako sem bil v neki misiji prehiter za preostanek enote, scenarij pa se ni odvil, vse dokler se nisem vrnil do prejšnjega položaja.
Prav tako je izstopala misija, ki poteka v razrušenem Sarajevu, kjer s poljskimi specialci lovimo balkanskega kriminalca, ki nas vljudno pozdravi s čistokrvnimi psovkami, ki jih tako dobro poznamo. Teh pa bo kar nekaj tudi v večigralskem načinu, kjer dober občutek in odzivnost orožja še kako prideta do izraza, zadnje pa vseeno ne ubije z enim strelom v srce. Območja imajo sicer tudi občutek ujetosti in ne tolikšnega realizma, kot bi si ga želeli, je pa večigralstvo s šestimi igralnimi razredi in prgiščem igralnih načinov povsem primerljivo s konkurenco.
Splošna ocena: 55
Zvrst: prvoosebna streljačina Razvijalec: Založnik: Electronic Arts Igrala: PC, PlayStation 3, Xbox 360, Wii U
1-10 - Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11-20 - Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21-30 - Igram, ker sem mazohist. 31-40 - Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41-50 - Igre bi se lotil samo v službenem času. 51-60 - Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61-70 - Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71-80 - Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81-90 - Odlična igra z elementi klasike. 91-100 - Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.