Ocenili smo: Counter Strike - Global Offensive

Govora je seveda o legendarnih Counter Strike 1.6 in Source, ki sta kljub za igričarske razmere častitljivi starosti (9 in 8 let – različica 1.0 je sicer splet preplavila že novembra leta 2000) še vedno razlog za znamenito frazo "samo še eno rundo". Odvrtek Condition Zero se kljub znani in priljubljeni igralni mehaniki ni prijel, saj serija CS pač ni namenjena samotarjem.

Z Global Offensive pri Valvu (založniški hiši, ki ima v lasti poleg franšize Counter Strike tudi Half Life, Left4Dead in Portal ter seveda Steam, servis za digitalno distribucijo iger in od pred kratkim tudi uporabnih aplikacij) in podjetju Hidden Path, ki je poskrbelo za razvoj igre CS: GO, niso pretirano spreminjali dveh osrednjih načinov spopadanja teroristov in specialnih enot – reševanja talcev in nameščanja eksploziva (Hostage/Defuse mission).

Prizorišča so reciklirana stara, na veselje privržencev franšize pa so v Global Offensive prisotne prav vse dobro poznane mape – cs_office, cs_italy, de_dust in de_nuke, če naštejem le nekaj najbolj legendarnih. Valve je arene sicer oplemenitil s popolnoma novimi teksturami in nekaj samosvojimi prijemi – počeno steklo je veliko manj prosojno, kar otežuje delo "kemperjem" z ostrostrelskimi puškami, novo stopnišče v glavnem podhodu na mapi de_dust odpira nove taktične možnosti za teroriste, a lokacija obenem ostaja glavno ozko grlo zemljevida in hkrati kraj, kjer z obrazom po pesku ob začetkih rund pluži največ igralcev.

Čas za osvežilo Polovica od vsega 18 map, ki so na voljo v CS: GO, je novih, a so namenjene izključno dvema novima igralnima modusoma – Demolition in Arms Race. Prvi je pravzaprav poenostavljena bombna misija, saj je vroča točka le ena. Nakupovanja opreme ni, temveč je privzeto orožje le eno, menjava pa je mogoča v primeru, da je igralec v pretekli rundi izločil vsaj enega člana nasprotne ekipe (vrstni red dostopnih pokalic je sicer določen vnaprej). Končna zmaga pripade moštvu, ki je v vsega 20 setih bolj uspešno, da pa bi se izničila morebitna prednost ugodnejšega terena, se ekipi ob polčasu zamenjata.

Arms Race spominja na klasični ekipni deatchmatch, za piš svežine pa skrbi orožarska in točkovalna mehanika, saj zmaga pripade tistemu posamezniku, ki je zabeležil frag (oziroma uboj) z vsakim orožjem. Zaradi (le treh) zemljevidov zaprtega tipa je Arms Race daleč najbolj kaotičen segment novega Counter Strika, saj je akcija (pre)hitra, nenamerno ubijanje kameradov pa prepogosto.

Orožarna Osrednja novost je razširjen nabor granat – poleg klasičnih zaslepljevalne, dimne in eksplozivne nove taktične možnosti odpirata zažigalna bomba, ki jo v inventarju najdejo protiteroristične enote, in motolovka, orodje teroristov, saj je z ognjem mogoče zapirati cele koridorje in nasprotnika tako prisiliti v iskanje alternativnih poti. Začetnikom in netalentiranim, ki bodo v klasičnih nalogah Hostage in Defusal zaradi primankovanja ubojev in predvsem izkušenj pogosto brez denarja za nakupe opreme pred začetkom vsake runde, se ne bo treba sramotiti le s pištolico, saj sta poceni novosti brzostrelka PP-Bizon s šaržerjem s 64 naboji in šibrovka Nova. Vse šibrovke so sicer veliko bolj smrtonosne kot prej, a je menjava nabojnika daleč najpočasnejša. Previdno torej!

Asortiment orožij je v glavnem sicer ostal nedotaknjen. Dve pištoli sočasno zmorejo še vedno prožiti le teroristi, specialne enote pa si še vedno lastijo najboljši jurišni puški – bullpup in M4 (ki pa ji zdaj ni več mogoče pritrditi dušilca). No, tudi teroristična kalašnik in krieg (zdaj pod novim imenom – SG 553) sta v pravih rokah pravzaprav ekvivalentno smrtonosni.

Osrednji snajperici (AWP in scout) sta si tokrat morda malce premalo različni, je pa za razliko od preteklih inkarnacij celo pogojno uporaben mitraljez – dobro se obnese predvsem v zaprtih mapah. Vsa orožja imajo sicer premalo odsuna, pogrešamo pa tudi značilno trzanje akterjev, ko v hrbet dobijo prgišče krogel, in kljub podpori pogonov Source in Havok praktično neobstoječo fiziko trupel.

Omreženi Modusa Hostage in Desufal je mogoče igrati v dveh kategorijah – Casual in Competitive. Strežnike prve naseljujejo predvsem nedeljski igralci, ki bi se občasno radi malo streljali, druge pa veterani, ki znajo tovrstnim amaterjem kroglo med oči poslati že v glavnem meniju.

Global Offensive podpira način razvrščanja igralcev ELO, kar pomeni, da se bodo podobno izkušeni igralci ob kliku na "Find a Game" streljali skupaj. Sistem je seveda mogoče zaobiti, saj lahko kadarkoli brskate po bazi vseh dostopnih strežnikov.

Nova tabela za prikaz rezultatov in najboljših strelcev je velik korak naprej, pregovorno tekoča je tudi vgrajena podpora glasovnemu komuniciranju. Obregniti se velja tudi ob modele likov – ti so lastni posameznim prizoriščem, jih je pa veliko več in se za nameček tudi različno oglašajo.

Counter strike: Global Offensive je dostopen na Steamu – Valve zanj v redni prodaji želi 11 evrov. Glede na to, da ponuja ure in ure zabavljanja nad metkom, ki je priletel od neznano kje, je vložek več kot upravičen. GO, GO, GO!

Ocena: 88

Zvrst: spletna prvoosebna taktična akcija Razvijalec: Hidden Path Založnik: Valve Preizkusna platforma: PC (Microsoft Windows)