Ocenili smo: Assassin's Creed III

Pravijo, da velikost ni pomembna. Ampak včasih je velikost težko spregledati. Sploh, če igrate igro kot je Assassin's Creed III. Preden se vam sploh prikaže celoten svet v vsej svoji veličini, vas namreč čaka preambula, ki bi mirne duše lahko bila samosvoja polnopravna igra, ali pa vsaj obširen dodatek, saj vam zna vzeti tudi šest, sedem ur igralnega časa, preden se prebijete skoznjo.

Začetek se vleče kot ponedeljek Igra se prične s strnjenim povzetkom dogajanja v prejšnjih inkarnacijah serije, ki je bila pred pričujočo 'tretjo' pustolovščino, če ne štejemo raznoraznih izpeljank za žepne konzole in pametne telefone, servirana že v štirih zajetnih obrokih. Animiranemu uvodu nato po vrsti sledijo najprej napol igralna sekvenca v 'sodobnem času', ki nam predstavi osrednjega protagonista serije, raziskovalca spominov in potomca starodavnega reda ašašinov Desmonda, temu sledi dolg prolog v škornjih očeta glavnega junaka igre, ob začetku ameriške revolucije, za konec 'uvodnega dela' pa nas čaka še mladostniško obdobje Connorja Kenwayja, mešanca rdečekožne in belske krvi, ki ga nato odraslega vodimo skozi celotno nadaljnjo igro. Ko se končno prebijemo skozi to pa nas šele čaka poznani odprti svet Assassin's Creeda.

Potem, ko ste v prejšnjih delih razkrivali zgodbe bližnjevzhodnega Altaïrja in veseljaka Ezia Auditoreja, ki so mu po glavi rojile samo pripadnice nežnejšega spola ter pijača, se tokrat znajdete v koži resnobnega Indijanca Connorja, z izvirnim plemenskih imenom Ratonhnhaké:ton. Ta se po šarmu in karizmi ne more primerjati s svojima prednikoma, saj je precej bolj zamorjen in duhamoren, zanimata pa ga le klanje sovražnih vojščakov in reševanje usode sveta.

Lonec brez dna Dlje kot igramo, bolj je prisoten splošen občutek, da pri Ubisoftu tokrat niso dali toliko poudarka na razvoj glavnega junaka, ampak so se bolj posvetili življenjski sporočilnosti, ki se kaže v kritiki suženjstva, poudarjanju rasne enakopravnosti ter relativnosti dobrega in slabega, zgodovini in resnično gromozanskemu svetu.

V njem se skriva malo morje večjih in manjših, za štorijo neobveznih, opravil, ki pravzaprav predstavljajo razširjen sistem mini-iger, s katerimi vas igra skorajda že posiljuje. Po eni strani še dobro, saj bil sicer neskončen svet sila dolgočasen. Tako pa je ravno nasprotno. Početja je vedno na pretek, pa naj si bo to zajemanje templjarskih trdnjav, lovljenje divjadi, da za večerjo ne bo le plesniv sir, osvobajanje mestnih okrožij, vodenje ceha morilcev, vzgajanje poljedeljščin na domačiji, trgovanje in izdelovanje orodij in orožji, iskanje zakladov širom obale, igranje družabnih iger v pubih in gostilnah, reševanje prebivalcev iz rok represije in strelskih vodov smrti, ali pa bojevanje proti britanski mornarici na morju. Sploh slednje si zasluži veliko pohvalo in še kakšen stavek več.

Strah in trepet sedmih morij Morske bitke so povečini kratke, a sila napete in vznemirljive, hkrati pa nudijo odličen oddih od raziskovanja in vojskovanja na kopnem. Pomorščak Connor z ladjo ne pluje svobodno kamor ga veter ponese in ne odkriva novih dežel, ampak zgolj potaplja lojalistične fregate. Ko na zemljevidu izberemo določeno (morsko) misijo, nas igra prestavi med čeri, kjer je naša naloga enostavna: potopiti nepridiprave, ki želijo isto storiti z nami. Sovražne barke srečamo v dveh velikostih, na nekatere od njih pa se lahko tudi vkrcamo.

Plovba sama je docela arkadna in ne zahteva kompleksnih komand (pogon uravnavamo s dviganjem in spuščanjem jader), paziti morate le na učinek vetra. Naravnost divje pa postane, ko se nad nebo zgrnejo temni oblaki in pričnejo udarjati strele. V nevihti vašo ladjo premetava sem ter tja, v ozadju se slišijo kriki posadke, topovske krogle nikakor ne najdejo svoje tarče, vaš želodec pa obrača morska bolezen. Res odlična in vzdušna popestritev osrednjega modusa, ob kateri se boste počutili kot pravi Jack Sparrow.

Na čajanki z Washingtonom in Franklinom Enormna količina perifernih aktivnosti, pa nikakor ne kompenzira morebitnega primanjkljaja na zgodbenem področju. Connorjeva dogodivščina je dolga in zapletena, polna moralnih dilem, političnih spletk in dvomov v pravilnost lastnega početja. Govori o krvavem rojstvu Združenih držav Amerike, vstaji ameriškega naroda proti britanskim zatiralcem in velikih bitkah tistega časa (Bunker Hill). Na svojem romanju boste srečali številne znamenite osebnosti 18. stoletja, od Georga Washingtona do Benjamina Franklina, obiskali velikanski metropoli New York in Boston ter prisostvovali prelomnim dogodkom, kot je bostonska čajanka.

Čeprav je grafična podoba očesu zelo všečna (mestoma se sicer pozna okorelost starega motorja), sama arhitektura okolice ni tako zapeljiva kot je bila renesančna Italija. Tudi glavni akterji so, z nekaj redkimi izjemami, precej bolj bledi in nezapomnljivi v primerjavi z enigmatičnim Leonardom da Vincijem in pretkanim Machiavellijem. Temu verjetno botruje dejstvo, da so bili takratni pomembneži že sami po sebi precej manj očarljivi, pa tudi tematika ameriške revolucije nam Evropejcem ni toliko blizu kot izkrivljen klan papeške družine Borgia.

Malce razočara tudi boj, ki je enostavno preveč preprost: blokiraj napad nasprotnika in preusmeri, blokiraj in preusmeri in tako naprej do onemoglosti. Če se držite tega preprostega recepta, bo vaš junak res le redko podlegel poškodbam, a kaj ko vojskovanje z udarjanjem po dveh tipkah kaj kmalu postane sila monotono, če ne že nadležno. Pa še veliko ga je za povrh. Serija je namreč močno zavila v akcijsko smer in se skorajda popolnoma odpovedala skrivalniškemu vodilu in koreninam (sam pod definicijo besede 'Assassin' vidim nekoga, ki preži v senci, potrpežljivo čaka svojo žrtev in napade, ko je okolici neviden). Razumem, da bi bolj kompleksno bojevanje naredilo igro še zajetnejšo in dolgotrajnejšo (kar pri AC3 res ni potrebno), a vseeno bi lahko naredili nekoliko zanimivejšega, manj neposrednega in z več poudarka na tihem odstranjevanju žrtev.

Ampak še večja zamera kot na boj, leti na številne programske luknje v končnem izdelku. Assassin's Creed III je namreč večje gojišče zoprnih žužkov, kot restavracije hitre prehrane. Konji se zataknejo v okolici, sprožilniki nalog ne delujejo, vaš junak pade v brezizhodno luknjo (to se mi je zgodilo dvakrat v razmiku nekaj minut), predmeti prosto lebdijo v zraku in še mnogo podobnih reči. Prva stvar torej, ko si igro namestite je, da jo pokrpate s popravki, ki so trenutno na voljo. Ti nekaj najbolj očitnih nevšečnosti odpravijo, ampak igra je preprosto prevelika, da bi zajeli vse. Sčasoma bodo najbrž odstranjeni vsi, ali pa vsaj velik večina njih, saj gre za pomemben naslov, na katerega Ubisoft veliko stavi in za katerega so že v delu dodatki.

Sliko je potrebno gledati kot celoto Če sodimo po posameznih komponentah je Assassin's Creed III dokaj neuravnotežena igra. Medtem, ko na nekaterih delih naravnost blesti, drugje razočara. Ko pa jo pogledamo kot celoten izdelek, pa je težko reči, da ne navduši in potegne vase. Čudovita neskončna pokrajina, zanimiva zgodba in številnima postranska opravila, so glavne odlike, ki prepričajo in naredijo sliko lepo, je pa res, da na rovaš širine trpi globina. To je sicer pogosta težava iger, ki želijo imeti vse, a na koncu zaradi časovnih rokov in prevelikih ambicij sklepajo kompromise. Na srečo jih pri zadnji instalaciji morilčevega vodila vseeno niso preveč.

Ocena: 83

Zvrst: "peskovniška" akcijska avantura Razvijalec: Ubisoft Montreal Založnik: Ubisoft Igralne platforme: Xbox 360, PlayStation 3, Wii U, PC

Lestvica ocen 1-10 - Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11-20 - Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21-30 - Igram, ker sem mazohist. 31-40 - Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41-50 - Igre bi se lotil samo v službenem času. 51-60 - Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61-70 - Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71-80 - Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81-90 - Odlična igra z elementi klasike. 91-100 - Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.