Četrtek, 19. 5. 2022, 16.37
2 leti, 6 mesecev
Nič več zgolj evro: kmalu bo jasno, ali bo EU dobila še eno valuto
Najverjetneje prihodnje leto bo jasno, ali bo zeleno luč dobila zadnja faza pilotnega projekta za uvedbo digitalnega evra. Nov skupni evropski denar, ki sicer ne bo nadomestil trenutnega, bi lahko začeli uporabljali leta 2026.
Fabio Panetta, član izvršnega odbora Evropske centralne banke, je javnost ta teden spomnil, da je ideja o digitalnem evru kljub vojaškim spopadom v Ukrajini in pandemiji bolezni covid-19, ki imata v zadnjem obdobju primat na naslovnicah medijev, še vedno živa in da bi komplementarno skupno evropsko valuto lahko dobili že čez štiri leta.
Digitalne evre bi si lahko državljani EU, če se ECB odloči za takšno implementacijo nove valute, prek svojih mobilnih naprav ali računalnikov pošiljali tudi brez posrednika, kot so banka, plačilni servis ali namenska aplikacija.
Zakaj bi sploh imeli digitalni evro? Kakšne so prednosti?
Kot je znano iz dozdajšnjega preudarjanja uvedbe (in izvedbe) digitalnega evra, ta ne bi nadomestil gotovine, torej evra, temveč bi jo dopolnjeval. Zgrajen bi bil kot t. i. stablecoin oziroma stabilni kovanec. Gre za obliko kriptovalute, ki ima po definiciji nizko volatilnost, saj ima kritje v fiat oziroma klasični valuti. V konkretnem primeru bi kritje zagotavljala ECB z evrom.
Zaupanju javnosti v stabilne kovance je v zadnjih tednih sicer medvedjo uslugo naredila kriptovaluta TerraUSD, ki je izgubila stik z dolarjem in strmoglavila za (do danes) 91 odstotkov. Dogodek je bil eden od osrednjih dejavnikov, ki so povzročili majski zlom trga kriptovalut, saj je vrednost celotnega trga padla za skoraj 30 odstotkov.
Takole je videti graf gibanja cene nič več stabilne kriptovalute TerraUSD za zadnje tri mesece. Vlagatelji so izgubili več kot 40 milijard evrov.
TerraUSD sicer ni običajni stabilni kovanec, saj nima kritja v fiat ali kriptovaluti, temveč je za njegovo sledenje vrednosti dolarja zagotavljal računalniški algoritem.
Evropska centralna banka kot osrednje prednosti digitalnega evra izpostavlja:
- večjo neodvisnost državljanov EU od posrednikov (bank), podjetij, ki ponujajo plačilne storitve (Visa, MasterCard, na primer), in bankomatov,
- več fleksibilnosti pri plačevanju v evroobmočju oziroma alternativo obstoječim načinom plačevanja,
- ohranjanje plačilne sposobnosti državljanov EU v primeru izpada storitev zaradi naravnih nesreč, kibernetskih napadov ali globalnih kriznih scenarijev, kot sta pandemija nalezljive bolezni ali vojaški konflikt,
- varnejše plačevanje in ohranjanje vrednosti v primerjavi z drugimi kriptovalutami in stabilnimi kovanci, saj bi digitalni evro izdala institucija (ECB), terjatve do katere niso tvegane,
- zmanjšanje ogljičnega odtisa evropskega bančnega in finančnega sektorja,
- morebitne nove inovativne rešitve za olajšanje življenja državljanom EU, ki bi jih zaradi uvedbe digitalnega evra prineslo zelo verjetno poglobljeno sodelovanje med centralnimi bankami in zasebnim sektorjem,
- ohranjanje evropske finančne suverenosti in stabilnosti ter mednarodne vloge evra.
Evropa na področju digitalizacije državnih valut ne orje ledine. Kitajska centralna banka je aprila 2020 namreč kot prva na svetu zagnala pilotni projekt izdaje in uporabe digitalnega denarja.
Odprta vprašanja
Kako daleč je že projekt digitalni evro, ki se je z analizo ideje začel leta 2017? Trenutno poteka dveletna raziskovalna faza, ki se je začela konec leta 2021, trajala pa bo do prihodnjega leta.
Njen namen je poiskati odgovore na nekatera ključna vprašanja o digitalnem evru: kako bi implementacija valute potekala s tehničnega vidika, v katerih okoliščinah bi bila mogoča oziroma smiselna njegova uporaba, kako bi državljani EU dostopali do digitalnega evra (prek posrednikov, torej bank, ali neposredno prek centralne banke), kako bi preprečili uporabo digitalnega evra za financiranje terorizma in pranje denarja, kako bi lahko bila videti časovnica uvedbe digitalnega evra.
Najverjetneje leta 2023 bo nato sprejeta odločitev, ali bo projekt digitalni evro prešel v izvedbeno fazo, torej v obdobje preizkušanja in priprave na dejansko uvedbo dodatne skupne evropske valute, ki bo po ocenah ECB in drugih evropskih centralnih bank najverjetneje na voljo leta 2026.
19