Petek, 15. 8. 2025, 17.03
4 ure, 20 minut
Nov pojav "družbene apneje" ogroža zdravje
Ni naključje, če ob koncih tedna smrčite več kot druge dni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Drugačno vedenje ob koncih tedna se hitro odraža na kakovosti spanca in apneji, ki lahko povzroči številne resne posledice in tveganja.
Poznate koga, ki smrči? Najverjetneje ima težave s spalno apnejo. Nova študija avstralskih znanstvenikov razkriva, da simptomi spalne apneje niso enakomerno razporejeni vse dni v tednu. Vsi, ki se radi prepustijo zabavi ob koncu tedna, so bolj na udaru.
Spalna apneja je tiha, a zelo zahrbtna in nevarna motnja dihanja med spanjem, ki prizadene več kot milijardo ljudi po svetu. Kaže se v prekinitvah dihanja, ki trajajo vsaj deset sekund.
Obstruktivna apneja je najpogostejša in je posledica ovire v zgornjih dihalih, obstaja pa še centralna, ko jo povzroča zmanjšanje možganskih impulzov za dihanje.
Spalna apneja: tiha, zahrbtna, nevarna
Spalna apneja močno obremenjuje srce, saj telo zaradi pomanjkanja kisika sproži stresni odziv. Lahko povzroči povišanje krvnega tlaka, motnje srčnega ritma in večje tveganje za srčni infarkt, možgansko kap ter sladkorno bolezen tipa 2.
Skoraj v vseh primerih se nočno pomanjkanje kisika "poračuna" z dnevno utrujenostjo in poslabšano koncentracijo ter spominom, neredko pa tudi s povečanim tveganjem za depresijo in tesnobo ter razdražljivostjo in nihanjem razpoloženja.
Apneja lahko okrepi debelost, velja pa tudi obratno: debelost krepi apnejo. Apneja tudi na druge načine slabša kakovost življenja.
Pomanjkanje kisika med spanjem zaradi apneje se skoraj vedno odraža v dnevni utrujenosti.
Apneja in smrčanje – slišati je podobno, a razlika je velika
Nekateri enačijo spalno apnejo in smrčanje, ker se pri obeh pojavlja zelo moteči hrup, a je med njima razlika. Smrčanje nastane, ko zrak med dihanjem vibrira mehka tkiva v žrelu, najpogosteje mehko nebo in uvulo (jeziček), kar povzroča značilen hrup. Ni vedno nevarno in pri nekaterih je to zgolj res nadležen zvok, a lahko nakazuje na spalno apnejo ali neko drugo motnjo dihanja.
Spalna apneja je veliko resnejša motnja, pri kateri pride do ponavljajočih se popolnih ali delnih prekinitev dihanja med spanjem – tudi do 30-krat na uro. Zrak zato ne pride v pljuča, kar povzroči znižanje kisika v krvi in s tem vse prej naštete in še nekatere posledice in tveganja. Telo se ob ustavljenem dihanju pogosto refleksno prebudi, saj nagonsko hrepeni po kisiku. Apnejo pogosto spremljajo glasno smrčanje in neprijetni zadušitveni zvoki.
Dobili smo nov pojem: družbena apneja
V študiji, ki so jo raziskovalci avstralske univerze Flinders objavili v ugledni znanstveni reviji American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine, so prišli do ugotovitev, ki jih opisujejo z novim pojmom "družbena apneja" (social apnea). Opredeljujejo jo kot ritmično motnjo spanja, ki je vezana na družbene navade, predvsem na spremenjen spalni vzorec ob koncih tedna.
Tako je opazno poslabšanje simptomov obstruktivne spalne apneje ob koncih tedna, zlasti v nočeh s sobote na nedeljo. Glavni razlogi? Pozno spanje, pitje alkohola, kajenje, spanje do poldneva in neredna rutina.
Smrčanje je lahko znamenje apneje, oboje pa lahko kvari kakovost življenja tudi drugih v gospodinjstvu.
Moškim in mlajšim od 60 let številke najmanj v prid
Na vzorcu več kot 70 tisoč posameznikov iz 23 držav (povprečna starost 53 let) se je pokazalo, da so ljudje v nočeh s sobote na nedeljo za 18 odstotkov bolj nagnjeni k zmerni ali hudi obliki apneje kot med tednom. Ali radi potegnete v postelji v nedeljska jutra? Pazite se, tisti, ki ob koncih tedna spijo vsaj 45 minut dlje kot ponavadi, so imeli kar 47 odstotkov večjo verjetnost hujše oblike obstruktivne spalne apneje.
Ta trend statistično bolj prizadene moške (21 odstotkov) in odrasle pod 60 leti (24 odstotkov), manj pa ženske (devet odstotkov) in starejše odrasle (sedem odstotkov).
Zaspani konci tedna prebujajo spalne težave
Vodilna avtorica raziskave dr. Lucía Pinilla opozarja, da večina kliničnih preiskav spanja poteka sredi tedna, zato ta "vikend učinek" ostane spregledan in s tem tudi številni primeri spalne apneje ostajajo nediagnosticirani. V tej raziskavi so vsakega udeleženca spremljali okrog 500 noči, parametre njihovega spanja, dihalnega ritma ali motenj spanja pa so ugotavljali s posebnimi senzorji pod posteljnimi vzmetnicami.
Tisti, ki ob koncih tedna spijo vsaj 45 minut dlje kot ponavadi, so imeli v raziskavi avstralskih znanstvenikov kar 47 odstotkov večjo verjetnost hujše oblike obstruktivne spalne apneje.
Še huje: mnogi posamezniki morda mislijo, da imajo blago obliko obstruktivne spalne apneje, a se jim ob koncih tedna praviloma brez njihove takojšnje vednosti močno poslabša. Vplivajo tudi letni časi, je pokazala vzporedna raziskava dr. Bastiena Lechata z iste avstralske univerze: poleti in pozimi je od osem do 19 odstotkov več obstruktivne spalne apneje kot spomladi ali jeseni.
Za boljši spanec in manj apneje zmaguje red, ne razvrat
Kaj lahko naredimo, da bi zmanjšali verjetnost spalne apneje in s tem izboljšali kakovost spanja in nasploh življenja? Pomembni sta urejenost in rutina. Spoštujte svoj spalni ritem, bolje prej v posteljo kot zjutraj spati dlje. Dobro bi bilo omejiti ali ukiniti alkohol in cigarete v večernih urah.
Če ponoči glasno smrčite, se zbujate utrujeni ali vas sredi noči zaduši, se nujno posvetujte z zdravnikom, kajti spalna apneja ni nedolžna – zlasti ob koncih tedna.
