Nedelja, 25. 11. 2018, 17.59
5 let, 12 mesecev
Nenavaden pojav, ki ga lahko srečamo v naših kleteh in na podstrešjih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,89
4
Takšen pajkovec človeku kljub za marsikoga grozeči podobi ni nevaren, saj je najverjetneje že zdavnaj umrl. Za zdravje ljudi ni nevarna tudi velika večina parazitskih glivic, ki napadajo pajke in žuželke ter prevzemajo nadzor nad njihovimi telesi.
Neki uporabnik spletnega foruma Reddit je v kleti našel zanimiv prizor: pajkovca, ki je bil videti, kot da je zavit v vato ali pa zmrznjen. V resnici ga je napadla glivična okužba, ki v pajkovcu oziroma pajku najde primernega gostitelja za naselitev in nadaljnje razmnoževanje, torej širitev svojih spor. Posebnost teh parazitskih okužb je, da lahko glivice v nekaterih primerih prevzamejo tudi nadzor nad telesom živali in jo, preden ji dovolijo umreti, dobesedno zasužnjijo.
Na zgornji fotografiji je navadna in vsesplošno prepoznavna suha južina, pajkovec, ki ga najdemo tako rekoč vsepovsod po svetu, najverjetneje pa je okužena z glivico Engyodontium aranearum.
Glede na ugotovitve znanstvenikov gre za vrsto parazitskih glivic, ki potrebujejo gostitelja za nadaljnje razmnoževanje, pajki in pajkovci pa so za to izvrstni kandidati. Parazit pajka okuži in začne postopoma razjedati njegovo telo oziroma pajkovo tkivo nadomeščati z micelijem. Za pajka oziroma pajkovca je ta okužba praviloma usodna v največ 20 dneh.
Znanstveniki pravijo, da je parazitska gliva, ki pajkovce spreminja v vatirane paličice, praviloma prisotna vsepovsod, kjer je mogoče najti suhe južine, in obratno.
Glivica na telesu živali nato začne tvoriti spore, razmnoževanju namenjene tvorbe, iz katerih se lahko razvije nov organizem, v tem primeru še več kolonij glivic. Če pajek pade na tla ali pa ga lastnik hiše udari s copato, se spore razpršijo na vse strani in nadaljujejo življenjski cikel glive, ki začne iskati novega gostitelja.
Glivica, ki iz pajka ali žuželke najprej naredi sužnja, nato pa jo umori
Druga in precej bolj grozljiva glivica je okužba pajkovcev in žuželk z eno od več kot sto različnih vrst rodu Ophiocordyceps.
Tudi ta glivica začne po okužbi živali njeno telesno tkivo nadomeščati z micelijem, a v nekaterih primerih živali prej ukaže, naj se prestavi na mesto, bolj ugodno za razvoj spor.
Mrtva mravlja, ki jo je okužila Ophiocordyceps unilateralis. Izrastek iz glave mravlje je "podaljšek" glivične okužbe, ki se razrašča iz notranjosti mravljinega telesa.
Na smrt obsojena žival se je primorana upreti lastnemu nagonu in se proti svoji volji premakniti drugam, na primer pod rastlinski list, in se zanj trdno prijeti s čeljustmi. Glivična okužba nato postopoma preraste njeno telo od znotraj navzven.
Takole je videti tarantela, pajek, ki ga je napadla ena od vrst parazitskih gliv Ophiocordyceps:
Oranžno-beli izrastki iz telesa tarantele so plesen.
Parazit, ki pajka prisili, da mu naredi udobno gnezdo
Eden od bolj znanih zajedavcev, ki pajke spreminjajo v zombije oziroma tako imenovane žive mrtvece, ki se ne premikajo po lastni volji, so tudi parazitske ose.
Nekatere vrste te žuželke, po ugibanjih znanstvenikov morda obstaja celo milijon različnih vrst, so dovolj majhne, da v pajkov trebuh izležejo jajčeca. Iz jajčec se izvalijo ličinke in se hranijo s pajkovim tkivom.
Ličinke tik pred koncem svojega življenjskega cikla pajka nato prisilijo, da začne plesti drugačno mrežo od običajne, in sicer takšno, iz katere bo preprosto narediti kokon. Ko je mreža dokončana, ličinka skozi pajkov trebuh prodre na prostost, pri čemer pajek umre, in si iz posebej zanjo narejene mreže naredi kokon, v katerem nato počaka, da se bo spremenila v odraslo oso.
Desno (B) "klasična" pajkova mreža, levo (A) pa pajkova mreža po tem, ko je ličinka parazitske ose prevzela nadzor nad pajkovim telesom. Dobro se opazi, da je mreža v bližini ličinke veliko gostejša in s tem primernejša za čim hitrejšo izdelavo kokona.
Preberite tudi:
4