Torek, 6. 10. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Nekoč so se bali Billa Gatesa. Zdaj jih močno skrbi nekdo drug.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,04
3
Billu Gatesu (levo) je pred dvema desetletjema njegov Microsoft uspelo ubraniti pred prisilno razdelitvijo, ki jo je zaradi monopolnih praks zahtevalo ameriško pravosodje. Kmalu bo na potezi morda tudi Mark Zuckerberg (desno), ustanovitelj in direktor Facebooka, ki se v zadnjem času ob obtožbah o monopolizmu spopada tudi s poplavo kritik zaradi nezadostnega varovanja osebnih podatkov uporabnikov družbenega omrežja in nudenja platforme tistim, ki širijo lažne novice.
Ameriško pravosodje bo zaradi domnevno monopolnega položaja morda kmalu poskusilo razbiti tehnološkega velikana Facebook. Sodni postopek za razdelitev Facebooka na več podjetij bi lahko stekel še pred koncem leta 2020. Facebook se na to že pripravlja, v javnost je namreč že ušel pravni dokument, ki opisuje, kako se bo podjetje branilo obtožb o monopolizmu. Morebitni poskus prisilnega "razmontiranja" Facebooka bo eden najbolj odmevnih po letu 2000, ko je sodišče ukazalo razdelitev računalniškega giganta Microsofta, ki ga je takrat še vodil Bill Gates.
Pri Facebooku se sodeč po dokumentu, ki ga je v nedeljo opisal ameriški poslovni časnik The Wall Street Journal, pripravljajo na najhujše. Na 14 straneh je namreč predstavljen okvirni načrt za obrambo Facebooka v primeru ukaza ameriškega pravosodja za prisilno razdelitev družbe na več podjetij zaradi monopolizma.
Facebook je od lani namreč pod drobnogledom regulatorjev, natančneje FTC oziroma ameriške zvezne trgovinske komisije. FTC preiskuje Facebookov domnevno monopolni položaj na področju družbenih omrežij, ki naj bi ga Facebook ustvaril s prevzemoma platforme Instagram in aplikacije za sporočanje WhatsApp. Vsaka od njiju ima več kot milijardo uporabnikov, družbeno omrežje Facebook pa že več kot 2,7 milijardi.
FTC je nakupa platform WhatsApp in Instagram s strani Facebooka sicer odobrila, a ima zakonska pooblastila, da lahko revidira pretekle odločitve in jih po potrebi spremeni oziroma ovrže.
Posledice bi čutili uporabniki, opozarja Facebook
Ameriška politika naj bi od Facebooka v primeru odločitve o prisilni razdelitvi zahtevala, da se Instagram in WhatsApp odcepita v ločeni podjetji.
Facebook se bo, če se bo to zgodilo, branil z argumenti, da sta bila nakupa obeh podjetij draga, postopek integracije Instagrama in WhatsAppa v matično podjetje dolgotrajen in zapleten, posledice razdelitve pa bi uporabnikom povzročale zgolj težave in poslabšale varnost njihovih osebnih podatkov.
Pod drobnogledom sodstva štiri od petih najvrednejših ameriških podjetij
Facebook sicer ni edini ameriški tehnološki velikan na tnalu. Ameriški kongres je prejšnji četrtek namreč končal sedmo in zadnjo razpravo o monopolnih praksah ne le Facebooka, temveč tudi Appla, Googla in Amazona.
Kongres, ki je omenjena štiri podjetja preiskoval več kot leto dni, bo kmalu predstavil svoje ugotovitve in morda tudi predlagal drastične spremembe ameriške protimonopolne zakonodaje. Obenem tudi še ni izključeno, da se ne bo v podobni situaciji kot Facebook znašlo še katero od treh drugih podjetij.
Konec julija letos so se morali pred ameriškim kongresom na maratonskem zaslišanju o monopolnih praksah zagovarjati direktorji štirih tehnoloških velikanov. Amazon je zastopal Jeff Bezos (zgoraj levo), Apple Tim Cook (zgoraj desno), Facebook Mark Zuckerberg (spodaj levo), Google pa Sundar Pichai (spodaj desno).
Prisilne razdelitve velikih podjetij v ZDA dvigujejo veliko prahu, a so le redko uspešne.
Zadnji tovrstni veliki met je ameriškemu pravosodju uspel zdaj že davnega leta 1984, ko so v osem različnih podjetij razbili ameriško telekomunikacijsko družbo AT&T (American Telephone & Telegraph). Verjetno najbolj znana prisilna razdelitev vseh časov se je medtem zgodila leta 1911, ko je na kar 34 podjetij razpadel naftni imperij Standard Oil, ki ga je ustanovil John D. Rockefeller, po nekaterih merilih najbogatejši človek vseh časov.
Verjetno najbolj znano podjetje od vseh, na katera je razpadla naftna družba Standard Oil, je ExxonMobil.
Eden najbolj odmevnih novejših poskusov korporativne razdelitve, bil je sicer neuspešen, se je medtem začel leta 1998, ko se je pod drobnogledom ameriških oblasti znašel Microsoft, takrat najvrednejše podjetje na svetu.
Microsoft, ki ga je takrat še vodil njegov ustanovitelj Bill Gates, se je na udaru znašel zato, ker naj bi monopol na trgu osebnih računalnikov ustvaril s svojim operacijskim sistemom Windows in programsko opremo, v prvi vrsti spletnim brskalnikom Internet Explorer.
Sodišče je junija 2000 odločilo, da se mora Microsoft razdeliti v dve podjetji. Eno bi tržilo operacijski sistem Windows, drugo pa programsko opremo.
Bill Gates, takratni de facto šef Microsofta, je bil na zaslišanjih ameriškega pravosodja po poznejših navedbah prič težaven sogovorec, saj se je izmikal vprašanjem tožilcev in jih dražil s prošnjami za definicijo najpreprostejših besed, ki so jih tožilci uporabili v svojih vprašanjih.
Microsoft se je na odločitev sodnika Thomasa Penfielda Jacksona pritožil in novembra 2001 s pravosodnim ministrstvom ZDA sklenil dogovor, da bo z drugimi računalniškimi podjetji delil aplikacijske vmesnike (API) za razvoj programov za platformo Windows.
Mnogi predstavniki industrije so takrat menili, da to sploh ni bila nobena kazen za Microsoft. Kritik je bilo sicer deležno tudi ameriško pravosodje, saj so nekateri menili, da sodni pregon podjetja v industriji, ki je bila do takrat razmeroma neregulirana, postavlja nevaren precedens.
Preberite tudi:
3