Petek, 11. 11. 2022, 20.10
2 leti
Poplava zlonamernih rudarskih aplikacij
Kriptorudarski napadalci nas imajo radi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,68
1
Ali ste prepričani, da vaš računalnik ali pametna mobilna naprava morda ne rudari mimo vaše vednosti kriptovalute za nepridiprave?
V tretjem letošnjem trimesečju je glede na prejšnje leto število zlonamernih kriptorudarskih programov poraslo za 230 odstotkov, ugotavljajo strokovnjaki računalniške varnosti družbe Kaspersky. Slovenija je med bolj priljubljenimi tarčami.
Zlonamerni kriptorudarski programi ostajajo pritajeni več mesecev, v tem času pa zlorabljajo procesorsko moč računalnikov žrtev in rudarijo kriptovalute za napadalce, svarijo avtorji poročila.
Zlonamernežem je najljubši Monero
Število takšnih kriptorudarskih različic je tako preseglo 150 tisoč. Povprečen dohodek takšnih zlonamernih napadov je okrog 40 tisoč evrov mesečno po napadalcu, najpogostejša kriptovaluta za zlonamerno rudarjenje je Monero (XMR), ki jo pridobiva 48 odstotkov tovrstne zlonamerne programske opreme, so še ugotovili v družbi za računalniško varnost Kaspersky v svojem poročilu The state of cryptojacking in 2022.
Monero je namreč znan po svojih naprednih tehnologijah, ki anonimizirajo podatke o transakcijah in jih tako skoraj v celoti uspešno prikrijejo.
Največkrat se skrivajo v "brezplačnih" filmih in glasbi
Kriptorudarjenje je časovno in energetsko zahteven proces. Da bi se napadalci finančno okoristili, izkoriščajo vedno dražjo električno energijo in dragocene procesorske zmogljivosti računalnikov žrtev. Napadi niso zahtevni, kar njihovo delo znatno olajša.
Tovrstni zlonamerni programi za rudarjenje se največkrat širijo pod pretvezo, da gre za piratizirane vsebine, kot so glasba, filmi, igre in programska oprema. Napadalci tudi množilno izkoriščajo nepopravljene ranljivosti operacijskih sistemov: skoraj vsaka šesta zloraba tovrstnih ranljivosti zajema tudi okužbo s prikritimi rudarji.
Slovenija na (neprijaznem) petem mestu
Delež tovrstnih napadov je najvišji v baltskih državah, ki mejijo na Rusijo. Na prvem mestu je Litva, sledi ji sosednja Latvija, najbolj severna baltska država Estonija je na četrtem mestu. Mednje se je na tretje mesto vrinila Bolgarija.
Slovenija je pristala na petem mestu, sledijo ji Srbija, Norveška, Finska, Islandija in Slovaška, še ugotavljajo avtorji omenjenega poročila.
Že mali koraki lahko pomembno okrepijo varnost
Za svojo kibernetsko obrambo lahko naredimo veliko že z nekaj preprostimi previdnostnimi ukrepi, svetujejo strokovnjaki računalniške varnosti, ki še vedno najbolj priporočajo preverjene varnostne rešitve in aplikacije.
V vsakem primeru pa se je treba izogibati sumljivih spletnih mest s piratsko vsebino, saj je tam veliko večja verjetnost za pojav zlonamernega programa, ravno tako je pomembno sproti nameščati vse varnostne popravke operacijskih sistemov in programov, ki jih uporabljamo, so še dodali.
1