Ponedeljek, 11. 5. 2020, 17.32
4 leta, 7 mesecev
Sivo nebo (tudi) nad južnoameriškimi letalskimi družbami
Koronavirus na kolena spravil tudi velikega južnoameriškega letalskega prevoznika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,21
1
Brez državne pomoči, ki so jo nekatere evropske države velikodušno odobrile svojim nacionalnim letalskim družbam, pa je prihodnost mnogih ostalih letalskih družb zelo vprašljiva. Prve "žrtve" že padajo, tudi med najmočnejšimi južnoameriškimi prevozniki.
Turizem in prevozništvo, zlasti letalski promet, sodijo med najbolj prizadete panoge, ki so v krizi, nastali ob pandemiji bolezni covid-19. Evropske države, ki so še do pred kratkim obsojale kakršnokoli državno pomoč letalskim prevoznikom, so zdaj namenile znatne vsote denarja za reševanje svojih nacionalnih družb; v tistih delih sveta, kjer pomoči ni (oziroma je zaradi pravnih razlogov ne more biti), pa se letalskim družbam slabo piše.
Mednarodni letalski promet se je v času epidemije skrčil za 90 odstotkov, ugotavlja mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA. Na podlagi teh ocen bodo zgolj južnoameriški prevozniki letos izgubili 14 milijard evrov prihodkov, kar je tudi zanje največji izpad v zgodovini letalskega prevozništva.
Avianca v predstečajni postopek
Druga najmočnejša južnoameriška letalska družba, kolumbijska Avianca, je pred ameriškim sodiščem prijavila predstečajni postopek. Tako kot mnogi drugi, je tudi Avianca zaradi pandemije svojih nekaj več kot 140 letal prizemljila marca ter večino svojih 20 tisoč zaposlenih poslala na neplačano čakanje.
Tudi Avianca je zaradi epidemije koronavirusa marca prizemljila večino svojih letal (fotografija je simbolična).
Njihova usoda je negotova, kajti ob nespremenjenih stroških v času pandemije in prihodkih, ki so v tem obdobju padli za več kot 80 odstotkov, se jim izračuni preprosto ne izidejo več.
Še ena, najbrž zadnja, priložnost
S prijavo predstečajnega postopka bo Avianca, katere delnice kotirajo na newyorški borzi, poskusila preložiti svoje finančne obveznosti do upnikov in si tako pridobiti čas za reprogramiranje svojih dolgov ali odprodajo dela poslovanja.
Če pa jim ta postopek ne bi uspel, bodo postali prva velika letalska družba, ki bi jo pokopala pandemija covid-19. Sicer pa Avianca pričakuje, da bo iz tega postopka izstopila kot boljša in učinkovitejša letalska družba, ki bo poslovala še mnoga leta, je povedal glavni izvršni direktor Anko van der Werff.
Glavni izvršni direktor družbe Avianca Anko van der Werff.
Takratni rešitelj ni več ustrezal
Avianca je, takoj za družbo KLM, druga letalska družba na svetu po najdaljšem neprekinjenem delovanju. Avianca je bila v podobnem položaju leta 2004, a jo je takrat rešil bolivijski naftni magnat poljskih korenin German Efromovich, ki ima poleg potnega lista teh dveh držav tudi kolumbijskega.
Zaradi vedno večjih dolgov pod njegovo upravo so ga lani ostali lastniki odstavili.
Leta 2004 je rešil družbo Avianca pred propadom, a so ga zaradi naraščajočih dolgov 15 let pozneje odstavili. Bolivijsko-poljsko-kolumbijski magnat German Efromovich v času, ko je še vodil kolumbijskega letalskega prevoznika.
Konsolidacija tudi v Argentini
Z namenom zajezitve stroškov je argentinska vlada začela postopek združevanja nacionalnega letalskega prevoznika Aerolineas Argentinas in njegove podružnice Austral.
Aerolineas Argentinas se je leta 2008 že drugič znašla v državni lasti, zdaj pa jo z namenom nižanja stroškov želijo združiti s podružnico Austral.
Predvidevajo, da bodo združevanje zaključili do konca leta, vendar ga bodo lahko pričeli šele, ko bodo razmere dopuščale srečanje delničarjev. Sindikalno združenje zaposlenih v letalstvu zahteva dodatna in nedvomna pojasnila, kaj bo to združevanje prineslo predvsem zaposlenim.
Letalska družba Aerolineas Argentinas je leta 1990 prešla iz državnih v zasebne roke, a je 18 let pozneje ponovno pod državnim nadzorom. Imajo 55 letal, večinoma letal Boeing 737-800, medtem ko ima družba Austral 26 manjših letal Embraer ERJ190, s katerimi vzdržujejo predvsem domače proge.
Patagonija na jugu države sodi med največje argentinske turistične znamenitosti.
Aerolineas Argentinas je lani na svojih 138 povezavah imela skoraj 17 milijonov razpoložljivih potniških sedežev, od tega skoraj tri četrtine na domačih progah. Leteli so še v 12 drugih držav, največ v Brazilijo.
Argentinsko nebo zaprto do septembra?
Na argentinsko vlado se zadnjih nekaj tednov vali plaz kritik zaradi načrtov, da bi do septembra prepovedali prodajo vozovnic za vse komercialne polete, tako domače kot tudi mednarodne.
Argentinska vlada namerava zaustaviti vse domače in mednarodne letalske povezave do septembra, a ekonomisti opozarjajo, da turizem prispeva okoli desetino vseh prihodkov argentinskemu gospodarstvu.
Mednarodno združenje letalskih prevoznikov opozarja, da bi ta ukrep lahko prevoznikom povzročil še skoraj 900 milijonov evrov neposrednega dodatnega izpada prihodkov.
Poleg tega pa ne smemo pozabiti tudi na vpliv posrednega učinka na turizem. Namreč potovanja in turizem prinašajo desetino prihodkov argentinskemu gospodarstvu ter zagotavljajo dva milijona delovnih mest, kar predstavlja 9,4 odstotka vseh delovnih mest v tej državi.
1