Sobota, 17. 11. 2018, 18.07
5 let, 5 mesecev
Kako odpraviti eno največjih tegob pri gledanju televizije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,23
1
Kdor ima novejši televizor z zaslonom LCD, je med gledanjem filmov ali televizijskih serij zagotovo že opazil tako imenovani učinek telenovele. Dogajanje in gibanje na zaslonu je videti nenavadno živo, kot bi ga posneli v studiu večernih poročil ali na prizorišču snemanja mehiške nadaljevanke, ne pa v Hollywoodu s pravo s filmsko kamero. To v resnici sicer ni napaka, temveč posledica delovanja tehnologije, ki se sliko na zaslonu trudi izboljšati. Popravek je preprost.
Kako nastane učinek telenovele?
Zasloni LCD, ki danes predstavljajo temelj ponudbe televizorjev, imajo v nasprotju s klasičnimi katodnimi TV-zasloni in plazmami, ki jih na policah trgovin ni že nekaj let, tehnično pomanjkljivost, in sicer težavo pri prikazovanju zamegljevanja gibanja (angl. motion blur).
Ko mora zaslon LCD hitro prikazati zameglitev gibanja, na primer takrat, ko je na sporedu šport, se občasno lahko pojavijo vizualne napake, ki kvarijo kakovost slike.
Proizvajalci TV-zaslonov so to težavo rešili tako, da so začeli izdelovati televizorje z večjo hitrostjo osveževanja slike. Pri večini sodobnih in novejših TV-zaslonov je to 60 ali 120 hercev. To pomeni, da lahko televizor sliko na zaslonu v eni sekundi zamenja 60-krat oziroma 120-krat.
Cenejši modeli imajo hitrost osveževanja slike praviloma bližje 50 ali 60 Hz, dražji pa 120 Hz. Čeprav nekateri proizvajalci trdijo, da imajo njihovi televizorji tudi veliko večje hitrosti osveževanja, je več različnih preizkusov v zadnjih letih pokazalo, da ima večina vseh televizorjev, tudi dražjih, resnično hitrost osveževanja še vedno zgolj 120 Hz.
Težava je, da slika do televizorja pogosto ne prihaja s hitrostjo, ki bi se ujemala s hitrostjo osveževanja zaslona. Proizvajalci so zato iznašli tehnologijo, ki ji pravijo interpolacija gibanja oziroma, preprosteje, glajenje gibanja.
Ta tehnologija televizorju laže o tem, koliko sličic na sekundo na zaslon v resnici pošiljajo televizijska škatlica (angl. box), satelitska antena ali pa igralna konzola. To stori tako, da sproti analizira sliko in med izvirne sličice televizijske oddaje, filma ali posnetka vstavlja dodatne slike tam, kjer presodi, da je za bolj gladko dogajanje na zaslonu to potrebno.
Glajenje gibanja je dejansko zelo dobrodošla prvina za gledanje športa, pri katerem si želimo, da je premikanje igralcev, žoge in motociklov videti čim bolj gladko.
Velika večina filmov in televizijskih serij (nanizank, TV-dram) je medtem posnetih drugače in tradicionalno "tečejo" s 24 slikami na sekundo (24p). Ko takšno sliko sproti obdeluje tehnologija za glajenje gibanja, z vstavljanjem dodatnih slik zmoti "filmski" ritem na zaslonu, ki smo ga gledalci vajeni že od nekdaj.
Preveč poudarjeno gibanje zato mnogo gledalcev opazi kot učinek telenovele. Treba je sicer poudariti, da nekateri ljudje pretirano gladkega premikanja na zaslonu sploh ne zaznajo oziroma jih tako imenovani učinek telenovele ne moti.
Kako zelo smo gledalci občutljivi na filmske vsebine, pri katerih število slik na sekundo odstopa od klasičnega videa 24p, smo lahko videli leta 2012, ko je produkcijska hiša New Line Cinema predvajala fantazijski film Hobit.
Šlo je za prvi celovečerni film, ki je bil posnet s pomočjo tehnologije HFR. To je bila kratica za High Frame Rate, kar pomeni visoko število slik na sekundo. Film Hobit so v kinodvoranah na digitalnih platnih namreč predvajali z 48 slikami na sekundo.
Mnogi gledalci so premikanje naslovnega junaka Bilba in njegovih sopotnikov škratov ter čarovnika Gandalfa na poti proti gori Erebor opisali kot nenaravno in moteče. To je bil eden od razlogov za to, da se 48p, čeprav je tehnologija preizkušena in na voljo, v Hollywoodu še vedno ni prijel.
Kakšna je rešitev, če želimo film gledati tako, kot si je to zamislil njegov ustvarjalec?
Rešitev je preprosta: v nastavitvah televizorja moramo izklopiti oziroma vsaj zelo omiliti glajenje gibanja. Praviloma ga bomo našli v meniju, kjer je mogoče spreminjati nastavitve prikaza slike, kot so svetlost, kontrast in razmerje slike. Če ga ne, morda poglejte tudi med naprednimi nastavitvami (angl. Advanced Settings).
Tehnologijo za glajenje gibanja vsak proizvajalec poimenuje po svoje, pogosto pa jo bomo prepoznali po tem, da ima v imenu angleški izraz "Motion", ki pomeni gibanje:
LG - TruMotion
Samsung - Clear Motion Plus ali Auto Motion Plus
Sony - MotionFlow, MotionFlowS ali MotionFlow XR
Philips - Perfect Motion Rate
Panasonic - Intelligent Frame Creation ali Motion Picture Setting
Preberite tudi:
1