Matic Tomšič

Sobota,
6. 1. 2018,
4.06

Osveženo pred

6 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

3

Natisni članek

Natisni članek

digizgodbe nedeljska znanost

Sobota, 6. 1. 2018, 4.06

6 let, 10 mesecev

Izjemno odkritje zaposlenega v dostavni službi

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

3

Uslužbenec mednarodnega dostavnega podjetja FedEx je s pomočjo svojega povsem povprečnega računalnika, ki ga lahko vsak kupi za nekaj sto evrov, odkril največje praštevilo, kar jih poznamo ljudje. Sestavlja ga več kot 23 milijonov številk. Če bi ga zapisali v celoti, bi bilo dolgo skoraj 120 kilometrov. 

Novoodkrito praštevilo ima 23.469.425 števk, kar je skoraj milijon več od prejšnjega največjega znanega praštevila. | Foto: Thinkstock Novoodkrito praštevilo ima 23.469.425 števk, kar je skoraj milijon več od prejšnjega največjega znanega praštevila. Foto: Thinkstock

Praštevilo je vsako število, ki je deljivo samo s seboj in s številom ena. Primeri praštevil so 2, 3, 5, 7, 11, 13, 17, 23 in tako naprej do praštevila z imenom M77232917, ki ga je ob koncu leta 2017 odkril ameriški inženir elektrotehnike Jonathan Pace.

Jonathan Pace, ki je sicer zaposlen v dostavni službi FedEx, je na lovu za praštevili že 14 let.

To počne povsem prostovoljno, sodeluje pa s skupnostjo GIMPS (Great Internet Mersenne Prime Search), katere poslanstvo je iskanje tako imenovanih Mersennovih praštevil (Mn). Poimenovana so po francoskem menihu in matematiku Marinu Mersennu, ki je živel v 17. stoletju, njihova posebnost pa je, da so vedno za 1 manjša od potence števila 2. 

V konkretnem primeru to pomeni, da praštevilo, ki ga je odkril Jonathan Pace, izračunamo tako, da število 2 samo s sabo pomnožimo 77.232.917-krat in nato od produkta oziroma zmnožka odštejemo 1.

Izračun je videti takole: M= 27.232.917 - 1. Končni rezultat ima kar 23.469.425 števk

Praštevilo Jonathana Paca je sicer že petdeseto odkrito Mersennovo praštevilo in obenem tudi največje praštevilo, kar smo jih kdaj koli izračunali. 

Jonathan Pace rekordnega praštevila seveda ni izračunal kar "iz glave", temveč si je pri tem pomagal z osebnim računalnikom. Ta sicer ni nič posebnega, v njem brni procesor Intel Core i5-6600, ki ga pri nas lahko kupimo za nekaj več kot 200 evrov. Za iskanje praštevil Pace uporablja posebno programsko opremo, ki so jo razvili člani skupnosti GIMPS. Ko zazna morebitno praštevilo, si računalnik vzame še nekaj dni časa, da ga z izračuni potrdi, nato pa ga morajo neodvisno potrditi še drugi. | Foto: Thinkstock Jonathan Pace rekordnega praštevila seveda ni izračunal kar "iz glave", temveč si je pri tem pomagal z osebnim računalnikom. Ta sicer ni nič posebnega, v njem brni procesor Intel Core i5-6600, ki ga pri nas lahko kupimo za nekaj več kot 200 evrov. Za iskanje praštevil Pace uporablja posebno programsko opremo, ki so jo razvili člani skupnosti GIMPS. Ko zazna morebitno praštevilo, si računalnik vzame še nekaj dni časa, da ga z izračuni potrdi, nato pa ga morajo neodvisno potrditi še drugi. Foto: Thinkstock

Praštevilo M77232917 je tako veliko, da si ga je zelo težko predstavljati. Na tej povezavi lahko najdete arhivirano besedilno datoteko, ki ga vsebuje v celoti, velika pa je kar 23 megabajtov. Za primerjavo: povprečen enostranski besedilni dokument v programu Microsoft Word na računalniškem disku zasede večtisočkrat manj prostora. 

Za pokušino - to je prvih tisoč in še nekaj sto števk praštevila M77232917. | Foto: Matic Tomšič Za pokušino - to je prvih tisoč in še nekaj sto števk praštevila M77232917. Foto: Matic Tomšič

Kot so zapisali v skupnosti GIMPS, je praštevilo M77232917 tako dolgo, da bi z njim lahko napisali knjigo, dolgo 9 tisoč strani. Če bi vsako sekundo v razmaku dveh centimetrov in pol zapisali pet števk praštevila M77232917, bi si roko lahko odpočili šele po 54 dneh nenehnega pisanja. Praštevilo bi ustvarilo črto, dolgo 118 kilometrov, kar je 14 kilometrov več, kot znaša zračna razdalja med Mariborom in Ljubljano. 

Ultimativni dosežek za iskalce praštevil je že dolgo najti takega, ki bo imel več kot 100 milijonov števk. EFF, mednarodna organizacija za pravice uporabnikov interneta in prepoznavanje digitalnih dosežkov, tistemu, ki mu bo to uspelo kot prvemu, celo ponuja denarno nagrado 150 tisoč ameriških dolarjev oziroma 125 tisoč evrov (klik na fotografijo za vir). | Foto: Thinkstock Ultimativni dosežek za iskalce praštevil je že dolgo najti takega, ki bo imel več kot 100 milijonov števk. EFF, mednarodna organizacija za pravice uporabnikov interneta in prepoznavanje digitalnih dosežkov, tistemu, ki mu bo to uspelo kot prvemu, celo ponuja denarno nagrado 150 tisoč ameriških dolarjev oziroma 125 tisoč evrov (klik na fotografijo za vir). Foto: Thinkstock

Zakaj koga sploh zanimajo praštevila?

Čeprav se iskanje praštevil morda komu zdi samo sebi namen, imajo v resnici tudi praktično vrednost v resničnem svetu. Najpogosteje se uporabljajo v kriptografiji za ustvarjanje ključev za šifriranje in dešifriranje podatkov.

Nekateri znanstveniki so prepričani tudi, da praštevila lahko omogočijo boljše razumevanje vesolja, nekateri pa so špekulirali tudi, da so praštevila morda idealen jezik za komunikacijo z Nezemljani, če z njimi kdaj vzpostavimo stik.