Matic Tomšič

Četrtek,
16. 7. 2015,
15.13

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Google osebni podatki internet Matic Tomšič

Četrtek, 16. 7. 2015, 15.13

7 let, 1 mesec

Izbris z interneta zahtevalo več kot tisoč Slovencev

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Iz "pobeglega" dela poročila o uveljavljanju pravice biti pozabljen, ki jo je Google po naročilu evropskega sodišča za uporabnike v EU uvedel maja lani, smo izluščili nekaj zanimivih podatkov.

Google je izdal transparenten pregled informacij, v katerem so zbrana poročila o uporabi spletnega iskalnika in Googlovih storitev ter zahtevki za odstranitev takšnih ali drugačnih vsebin. Med njimi so tudi evropske zahteve za odstranitev rezultatov iskanja zaradi zasebnosti. Evropsko sodišče je maja 2014 namreč odločilo, da lahko uporabniki v EU od Googla zahtevajo odstranitev rezultatov iskanja, v katerih se pojavlja njihovo ime. Gre za t. i. pravico biti pozabljen.

Skopi podatki, toda … Omenjeno poročilo s podatki skopari, saj navaja le skupno število zahtev za odstranitev povezav z omembami oseb, ki so vložile zahtevke (od 29. maja 2014 skoraj 284 tisoč), nekatere najbolj bizarne razloge za zahtevke za odstranitev (do tega bomo še prišli) in najpogostejše sporne spletne strani (premočno vodi Facebook).

A Google je v izvorno kodo poročila zapakiral tudi statistične podatke, ki javnosti niso bili vidni, so jih pa po naključju odkrili drugi in objavili na spletni strani Github. So sicer malce starejši kot Googlove najnovejše informacije (29. maj 2014 do 23. marec 2015), a so bolj kot zaradi neposodobljenega števila prejetih zahtevkov pomembni zaradi trenda, ki ga izkazujejo. Pa poglejmo …

Več kot 95 odstotkov zahtevkov za izbris zaradi osebnih informacij "navadnih" uporabnikov Skoraj 96 odstotkov zahtevkov za izbris podatkov iz rezultatov iskanja, ki jih je od maja lani prejel Google, so nanj naslovili uporabniki, ki jih je skrbela zgolj zasebnost. Podatek bo utišal kritike, ki so ob lanski uvedbi pravice biti pozabljen špekulirali, da jo bodo za prikrivanje grehov zlorabljali kriminalci, politiki in druge javne osebe ter pedofili. Tisoč slovenskih zahtevkov Google je od slovenskih uporabnikov od 29. maja 2014 prejel 1.061 zahtevkov za izbris podatkov s skupno dobrih 3700 spletnih povezav. Uslišanih je bilo malce več kot 29 odstotkov zahtev.

Kar 97 odstotkov zahtev za izbris podatkov o slovenskih uporabnikih se je nanašalo na zasebnost. Pet primerov je bilo kriminalne narave, devet politične, dvanajstkrat pa je za izbris podatkov zaprosila javna oseba. Katera, ne vemo, saj Google tako podrobnih informacij seveda ne izdaja. Največ kriminalcev je v sosednji Italiji Italijanski uporabniki interneta so Google k izbrisu podatkov zaradi resnega kriminalnega dejanja do 23. marca 2015 pozvali kar 1953-krat in so na tem področju vodilni med vsemi državami EU. Največ politično obarvanih zahtevkov za izbris so na Google naslovili vzhodni sosedje Madžari, največ javnih osebnosti pa je za umik povezav zaprosilo v Romuniji. Država, ki je pravico biti pozabljen poskusila uveljavljati največkrat, je Francija (skupno dobrih 58 tisoč zahtevkov, odobrena je bila slaba polovica). Med zahtevki tudi primer duhovnika, obtoženega posedovanja otroške pornografije Med uporabniki, ki so od Googla zahtevali umik spornih internetnih povezav, so med drugim tudi:

- latvijski politični aktivist, ki je bil zaboden na demonstraciji,

- iz Cerkve izključeni francoski duhovnik, obsojen zaradi posesti otroške pornografije,

- italijanski poslovnež, ki je bil zaradi številnih finančnih goljufij večkrat aretiran,

- britanski strokovnjak s področja medijev, ki je na družbenih omrežjih objavil neprimerne vsebine (o sebi), ki bi ga lahko stale zaposlitve,

- britanski uporabnik, ki je pred leti izgubil zaposlitev zaradi spolnih kaznivih dejanj na delovnem mestu,

- in Nizozemec, ki je več let zlorabljal storitve pomoči socialno ogroženim.