Pri internetu stvari ne gre samo za naprave in njihovo povezovanje - to je šele začetek. Pravi preboj lahko pričakujemo predvsem v proizvodnji in poslovanju.
Internet stvari (Internet of Things) je skovanka, ki je slišimo zadnjih nekaj let – a pravzaprav ne gre za nič novega, je prepričan prvi mož odnosov z razvijalci pri slovenski podružnici Microsofta David Vidmar. "Vse te podatke imamo že 20 ali več let, avtomobili zbirajo podatke o svojem delovanju, stroji zbirajo podatke o svojem delovanju. Novo pa je to, da te podatke zdaj povezujemo in, kar je še pomembneje, iz njih ustvarjamo pomembne sklepe in napovedujemo prihodnost."
Napovedna analitika je ključ
Glavni smisel je, kako iz prejšnjega vedenja napovedati prihodnost, pravi Vidmar: "S poznavanjem prihodnosti si učinkovitejši, cilj lahko dosežeš ceneje ali z manj ljudi." Lahko si na primer predstavljamo, kakšne prihranke dosežemo, če neki ležaj v stroju zamenjamo v pravem trenutku, ker vemo, kakšna je njegova življenjska doba glede na razmere, v katerih deluje. "Torej ga ne zamenjamo prekmalu in si s tem ustvarimo nepotrebnega stroška, prav tako pa se nam ne zgodi, da ga ne bi zamenjali pravočasno in si s tem ustvarili še večje škode."
Iz majhnega s časom nastane veliko
Že na videz majhni prihranki lahko dolgoročno prinesejo ogromne učinke. Če bi svetovni letalski prevozniki prihranili zgolj en odstotek goriva med poleti, je to v 15 letih 27 milijard evrov prihranka, če bi se učinkovitost zdravstva povečala zgolj za majhen odstotek, je to v 15 letih 60 milijard evrov prihrankov, ki jih je s pridom mogoče izkoristiti drugje.
"Internet stvari bi zato morali razumeti kot internet svojih stvari," še pove Vidmar.
Zdaj imamo orodja za napovedno analizo dostopna za drobiž
Internet stvari, tema, ki je tudi na letošnji NT konferenci deležna veliko zanimanja, se razvija v štirih stopnjah: najprej so naprave, potem se te ustrezno povezujejo, nato iz njih dobimo (smiselne) podatke in iz njih potem smiselne sklepe in napovedi. Toda povezovanje naprav ne pomeni zgolj spraviti jih v omrežje, temveč omogočiti učinkovito izmenjavo podatkov med njimi. To je smiselno prek oblaka, predvsem zato, ker so ti podatki tipično nestrukturirani, je pojasnil Vidmar.
Kaj je torej zdaj novega, če vse to, sicer nepovezano, obstaja že nekaj desetletij? "Zdaj smo končno prišli do tega, da je to, o čemer govorimo, vendarle tako dostopno, da lahko s tem napovedujemo, pocenimo in olajšamo prihodnost." Pred 20 leti je bilo postavljanje informacijske infrastrukture za napovedno analizo nedopustno drago, danes pa to lahko dobimo kot storitev za drobiž, je še povedal Vidmar, ki je med drugim eden od predavateljev na temo interneta stvari na letošnji NT konferenci.
Pametni dom da, pametne plenice pa nas vendarle ne zanimajo
Ali bo internet stvari spremenil naše vsakdanje življenje? Zagotovo, pravi Vidmar, predvsem pri pametnih domovih, a pravi preboj in največji učinki bodo predvsem v proizvodnji in poslovnem svetu. "V pametni dom še nekako verjamem, v pametne plenice pa ne, ker to splošne populacije ne zanima," je pogovor za naš medij sklenil Vidmar.
2
