Sobota, 10. 6. 2017, 14.47
8 mesecev, 2 tedna
Dvanajst najbolj znanih hekerjev v zgodovini interneta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,30
1
Predstavljamo najbolj razvpite posameznike, ki si slovesa velekriminalcev niso ustvarili s pištolo, mačeto in prepovedanimi mamili, temveč s tipkovnico, miško in internetnim priključkom.
Kevin Mitnick
Ko je imel vsega 15 let, je Kevin Mitnick z metodo, ki jo je poimenoval družbeni inženiring (uporaba predhodno znanih informacij o ljudeh in manipulativno pregovarjanje), uspešno zaobšel sistem identifikacije za vožnjo z losangeleškim mestnim prometom.
Kevin Mitnick ob prihodu na sodišče.
17 let pozneje, leta 1995, ga je aretirala obveščevalna agencija FBI. Zaradi številnih vdorov, tako računalniških kot telefonskih, v omrežja podjetij IBM, Motorola, Nokia in Pacific Bell je Mitnick takrat veljal za najbolj iskanega kiberkriminalca na svetu.
Obsojen je bil na slabih šest let zapora, kar osem mesecev je preživel v samici. V tem času ni imel dostopa ne do računalnika ne do telefona.
Tehnološko slabo podkovani sodnik, ki je obravnaval Mitnickov primer, je verjel, da lahko izredno sposobni Mitnick z enim telefonskim klicem sproži jedrsko vojno. Predstavniki oblasti so ga namreč prepričali, da se lahko z žvižganjem v telefonsko slušalko poveže s severnoameriško obrambno centralo NORAD in aktivira jedrske konice.
Ko so ga leta 2000 izpustili iz zapora, Mitnick še tri leta ni smel uporabljati osebnega računalnika ali interneta, nato pa je postal svetovalec za računalniško varnost.
Mitnick je tudi popkulturna ikona – o njegovi zgodbi so posneli film Track Down, pogosto pa je omenjen tudi v televizijskih nadaljevankah in videoigrah (Grand Theft Auto, Deus Ex). Nekdanji heker ima tudi profil na Twitterju, spremljate ga lahko tukaj.
Gary McKinnon
Škot Gary McKinnon je med februarjem 2001 in marcem 2002 vdrl v več kot sto računalnikov ameriške vojske in vesoljske agencije Nasa. Iz neznanih vzgibov je izbrisal ogromno zaupnih podatkov, uničeval varnostne kopije datotek in se poigraval z občutljivo programsko opremo. Ameriško vlado je popravilo škode, ki jo je povzročil McKinnon, stalo skoraj milijon dolarjev.
Škotski heker svojega početja ni skrival, temveč je ameriško vojsko celo dražil s puščanjem sporočil, v katerih je napovedal, da ga bodo morali ujeti, če želijo imeti mir. Javnosti je pozneje sporočil, da je med vdiranjem v strežnike zgolj iskal dokaze o opažanjih neznanih letečih plovil oziroma skrite načrte za proizvodnjo poceni čiste energije.
Albert Gonzalez
Gonzalez, znan tudi kot CumbaJohnny, Segvec, SoupNazi ali KingChilli, je ustanovil spletno stran Shadowcrew.com, na kateri so lahko člani (teh je bilo na vrhuncu približno štiri tisoč) kupovali in preprodajali ukradene številke bančnih računov, kreditne kartice, lažne potne liste in druge ponarejene izkaznice.
Ameriške oblasti ocenjujejo, da je bilo na Gonzalezovi spletni strani med letoma 2005 in 2007 izmenjanih več kot 170 milijonov številk kreditnih kartic. Tole je edina znana fotografija Alberta Gonzaleza.
Albert Gonzalez je slovel po razsipnem življenjskem slogu – med drugim je rad bival v dragih hotelih, vozil športne avtomobile in prirejal zabave, ki so ga stale več deset tisoč dolarjev.
Heker, ki je sicer že pri 14 letih vdrl v Naso, zaradi česar so njegovo šolo obiskali agenti FBI, je bil aretiran leta 2008. Sodnik ga je pospravil v zapor, kjer bo vsaj do leta 2025.
Jonathan James
Z Gonzalezom je bil tragično povezan Jonathan James, ameriški heker, ki je bil zaradi vdiranja v Naso (med drugim je prestregel komunikacijo z Mednarodno vesoljsko postajo ISS) in ameriško obrambno ministrstvo prvič aretiran že pri petnajstih. S tem je postal tudi najmlajši Američan, ki je bil aretiran zaradi kiberkriminala. Jamesa so ameriške oblasti namreč zmotno preiskovale zaradi Gonzalezove kraje podatkov o kreditnih karticah podjetju TJX. Ker je bil prepričan, da mu bodo sodili zaradi zločina, ki ga ni zakrivil, je James leta 2008, star je bil 24 let, storil samomor. Fotografija je iz njegove osmrtnice na spletni strani legacy.com.
Adrian Lamo
"Brezdomni heker" Adrian Lamo si je ime na prelomu tisočletja ustvaril z vdiranjem v strežnike Microsofta, Googla, Yahooja in ameriškega časopisa The New York Times.
Vzdevek Brezdomni heker se ga je oprijel zato, ker za kriminalno početje ni uporabljal lastnega računalnika, temveč je začasne hekerske štabe ustvaril na javnih mestih – v knjižnicah, univerzah in internetnih kavarnah.
Adrian Lamo (na fotografiji levo) je po hekerski karieri postal občasni vladni obveščevalec. Leta 2010 je ameriško vojsko obvestil o aktivnostih vojaka Bradleyja Manninga (danes Chelsea Manning), ki je WikiLeaksu predal na tisoče zaupnih dokumentov.
Ameriške oblasti so ga ujele po uspešnem napadu na časopis The New York Times, med katerim je pridobil dostop do seznama vseh piscev časopisa in nanj nespametno dodal tudi svoje ime.
Kevin Poulsen
Kevin Poulsen je postal prvi Američan, ki so mu oblasti uporabo osebnega računalnika prepovedale tudi po izpustitvi iz zapora. V njem se je Poulsen sicer znašel zaradi številnih vdorov v telefonska omrežja v osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Kevin Poulsen zdaj piše za ameriški tehnološki medij Wired. | Foto: Posnetek zaslona/Wired
Poulsenov morda najbolj znan podvig je bila manipulacija telefonskih linij losangeleške radijske postaje KIIS FM, ko je poskrbel, da se je v etru znašel kot 102. klicatelj in s tem zmagal v nagradni igri ter si "prislužil" avtomobil znamke Porsche.
Jeanson James Ancheta
Kalifornijski heker Jeanson James Ancheta je postal prvi kiberkriminalec, ki ga je obtožnica bremenila upravljanja vojske računalnikov. Leta 2004 je s črvom (zlonamernim programom) prevzel nadzor nad približno 500 tisoč računalniki, med katerimi je bilo tudi nekaj strežnikov ameriške vojske, in jih uporabil za napadanje večjih spletnih strani.
Svojo "vojsko" je ponujal tudi v najem, a je s tem naredil usodno napako, saj se je med njegovimi strankami znašel tudi agent FBI pod krinko. Jeanson James Ancheta je bil aretiran in obsojen na petletno zaporno kazen, ki jo je odslužil v celoti.
Michael Calce
Kanadski srednješolec Michael Calce, znan tudi po vzdevku MafiaBoy, je februarja 2000 napadel in za krajši čas onemogočil strežnike nekaterih takrat največjih komercialnih spletnih strani.
Med tarčami so se med drugim znašli iskalnik Yahoo, spletni trgovec Amazon, eBay, CNN, Dell in Fifa.com. Yahoo je bil leta 2000 daleč najbolj uporabljan spletni iskalnik, Calce pa ga je onesposobil za celo uro in s tem ohromil velik del internetnega prometa.
Strokovnjaki za računalniško varnost danes ocenjujejo, da so bili hekerski napadi Michaela Calceja eden ključnih dejavnikov za postopno izboljšavo varnostih mehanizmov spletnih strani, ki smo ji bili priča v zadnjem desetletju in pol.
Posebno ekipo, ki se je podala na lov za Calcejem, je pooblastil takratni ameriški predsednik Bill Clinton. MafiaBoy, ki so ga skupaj iskale tako ameriške kot kanadske oblasti, je bil aretiran po tem, ko se je o svojem početju hvalil v eni od spletnih klepetalnic.
Matthew Bevan in Richard Pryce
Leta 1994 sta takrat 21-letni Matthew Bevan in vsega 16-letni Pryce nekajkrat uspešno vdrla v računalniške sisteme Pentagona, prestrezala sporočila ameriških agentov v Severni Koreji in celo pridobila dostop do ene od korejskih jedrskih instalacij.
Matthew Bevan (levo) in Richard Pryce (desno). | Foto: Complex
Ameriško ministrstvo za obrambo je zaradi zadnjega podviga britanskih hekerjev zagnalo paniko, saj sprva niso vedeli, ali je šlo za vdor v jedrske kapacitete Severne ali Južne Koreje. Prva bi hekerski napad iz ene od zaveznic ZDA namreč lahko obravnavala kot vojno napoved – na srečo se je izkazalo, da je bila tarča mirnejša Južna Koreja.
Vladimir Levin
Ruski računalničar Vladimir Levin je znan kot prvi internetni bančni ropar. Leta 1994 je vdrl v računalniške sisteme banke Citibank in pridobil osebne podatke strank, nato pa si v treh tednih osemnajstkrat postregel z njihovim denarjem. Skupaj je pobral več kot deset milijonov ameriških dolarjev.
Levinova tatinska kariera se je končala marca 1995, ko so ga britanske oblasti prijele na letališču Heathrow v Londonu. Izročen je bil v ZDA, kjer so ga obsodili na triletno zaporno kazen. | Foto: Alchetron
John Draper
John Draper je bil morda prvi pravi heker v zgodovini. V zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja je ugotovil, da piščal, ki jo je našel v škatli s kosmiči, oddaja ravno pravšnji ton za manipulacijo telefonskih linij operaterja AT&T.
Draper je sprožil pravo gibanje tako imenovanih žvižgačev, hekerjev telefonskih omrežij, med katerimi je bil tudi soustanovitelj podjetja Apple Steve Wozniak.
Danes John Draper, ki je postal uspešen računalniški programer, na hekerski sceni velja za živo legendo. Star je 74 let.
Sam je leta 1972 postal tarča preiskave, ki jo je proti njemu zaradi "čudnega dogajanja" na njegovih telefonskih računih sprožil AT&T, in bil obsojen na petletno pogojno zaporno kazen. Ker jo je prekršil, se je dvakrat, leta 1976 in nato še leta 1978, za krajši čas res znašel za rešetkami.
Evgenij Bogačev
Evgenij Mihajlovič Bogačev danes velja za najbolj zloglasnega računalniškega kriminalca na svetu. Ameriška obveščevalna agencija FBI ponuja astronomsko denarno nagrado vsakomur, ki bi pomagal pri njegovi aretaciji.
Evgenij Bogačev živi kot kralj.
FBI Bogačeva med drugim bremeni izsiljevanja, številnih računalniških in bančnih prevar ter kraj identitete, opral naj bi tudi precej zajeten kupček denarja. Od leta 2011 je z zlonamernim računalniškim programom GameOver Zeus ukradel vsaj 90 milijonov evrov.
Bogačev se danes skriva vsem na očem – živi namreč v razkošnem stanovanju v letovišču Anapa na obali Črnega morja, še eno stanovanje ima menda v Moskvi.
1