Droni v novinarstvu prisotni že več let

Droni se tako pogosto uporabljajo na skrivaj, kar odpira vprašanja o varnosti in legitimnosti uporabe. Na ta problem je na mednarodni znanstveni konferenci o rabi dronov v Ljubljani opozoril profesor David Goldberg z univerze v britanskem Oxfordu.

Droni se namreč zaradi praktičnosti vse bolj uporabljajo v novinarstvu, filmu in video- ter fotoreportažah. Nekateri tehtajo le nekaj kilogramov, kar omogoča, da jih lahko hitro prepeljejo na kraj dogajanja, na primer na proteste, nevarna področja ali posebne dogodke.

Prihodnost zbiranja informacij Droni bodo tako v prihodnosti igrali pomembno vlogo v medijih in pri zbiranju informacij, pravi Goldberg, saj bodo olajšali poročanje in povečali varnost ekip na terenu. So pa tudi bistveno cenejši kot helikopterji, kar pomeni, da so dostopni tudi manjšim medijskim organizacijam.

Pri vse večji uporabi dronov po svetu pa se poleg vprašanja varnosti ter ravnotežja med pravico do obveščenosti in zasebnosti pojavljajo tudi pomembna vprašanja na področju letalske in telekomunikacijske zakonodaje, meni Goldberg.

"Tehnologije se ne smemo bati" "Predstavljajte si dogodek v središču Ljubljane, ki ga z brezpilotnimi sistemi nadzoruje policija, poleg tega pa so v zraku še naprave medijskih hiš in pa kakšne nevladne organizacije," je ponazoril problem. Pozval je še, da se nove tehnologije ne smemo bati, ampak jo moramo izkoristiti v pozitivne namene.

Razprava je potekala v sklopu dvodnevne mednarodne znanstvene konference z naslovom Vohun na nebu: regulatorna vprašanja dronov in brezpilotnih zračnih sistemov, ki se danes zaključuje v Ljubljani. Konferenco organizira Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti.

Pri Agenciji za civilno letalstvo so sicer pojasnili, da so v lanskem letu prejeli in odobrili štiri vloge za uporabo brezpilotnih zračnih sistemov. V vseh primerih je šlo za fotografiranje iz zraka.