Brazilija želi ločiti svoj internet od ameriškega

Popolna osamosvojitev brazilskega interneta od ameriškega ni preprosta naloga, a vendarle ni neuresničljiva. Toda kar je na prvi pogled videti razumljiva poteza za zagotavljanje svobode interneta, skriva nekaj, kar je popolnoma nezdružljivo z enim od temeljnih načel interneta: ta je nastajal neodvisno od državnih in vladnih vplivov, brazilski poseg pa bi bil velik odmik v smeri vladnega nadzora in usmerjanja delovanja interneta. Izvedbeni načrt A brazilska predsednica Dilma Rousseff na izzive na videz nemogoče naloge odgovarja z napovedmi zelo konkretnih korakov.

Velikim internetnim družbam, kot so Google, Facebook ali Yahoo, bi ukazala postavitev strežnikov na brazilskem ozemlju, s čimer bi bili ti podvrženi brazilski zakonodaji – predvsem tisti s področja varovanja zasebnosti.

Postavila bi več lastnih vozlišč in neposrednih podmorskih povezav z omrežji v drugih delih sveta, zato bi manj brazilskega internetnega prometa potovalo prek tistih vozlišč, kjer so radovedna ušesa.

Namesto večinoma ameriških storitev spletne pošte, kot sta Gmail ali Yahoo Mail, bi vzpostavila podobno storitev, ki bi jo upravljala brazilska država prek svoje pošte, in Brazilce preusmerjala nanj. Čemu nadzirati zaveznike in prijatelje? Rousseffova je prav tako že zahtevala podrobno poročilo o obsegu ameriškega zbiranja podatkov v njeni državi. Moti jo, da je Brazilija takoj za ZDA država, v kateri so ameriški obveščevalci pridobili največ podatkov. Zakaj je Brazilija, uradno ameriška zaveznica, pod večjim drobnogledom ameriškega nadzora kot kakšna država, ki Ameriki odkrito ni naklonjena?

Ker v Braziliji veliko podmorskih kablov, namenjenih v Južno Ameriko, pride na površje, pojasnjuje nekdanji vodja ameriških agencij CIA in NSA Michael Hayden v pogovoru za The New Yorker. Prav ta izjemna pomembnost Brazilije kot tranzitne lokacije otežuje namene njihove predsednice. Brazilija je tako zelo prepletena z vozlišči, da šteje za enega od najbolj pomembnih internetnih vozlišč na svetu, zato bi bil odklop od ameriškega interneta lahko celo pravno vprašljiv. Ni opravičila? Ni obiska! Brazilska predsednica je odločna in namerava do konca meseca svoje mnenje povedati tudi Generalni skupščini Združenih narodov. Toda podpore tistih, ki zavračajo kakršenkoli vpliv države na delovanje interneta, zagotovo ne bo dobila.

Od ameriškega predsednika Obame je že ob izbruhu afere na svetovni ravni zahtevala javno opravičilo za ameriško vohunjenje v svoji državi, a ga ni dobila, zato je celo preložila svoj za ta teden načrtovani uradni obisk v ameriški prestolnici Washington, poroča Associated Press. Obama jo je poskusil prepričati, da tega ne bi storila, a brez uspeha. Zgodbe gotovo še ni konec.