Žurga pred sodiščem spoznan za krivega uboja očima

Predsednica sodnega senata Vesna Podjed je v izreku sodbe poudarila, da je obtoženi Janez Žurga kriv, da je 17. decembra 2015 na Rakeku v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti napadel očima, ga silovito udaril in povzročil zlom obraznih kosti.

Nato ga je 15-krat zabodel v različne dele telesa, da je omahnil na hrbet, potem pa mu je prek obraza potisnil blazino, da se je zadušil. Napad je trajal dlje časa, je še poudarila Podjedova.

Sodišče Žurgo spoznalo za krivega uboja, ne umora

Spomnila je, da je Žurga očimu pripisoval odgovornost za vse nesreče v svojem življenju ter njegovo mejno osebnostno motnjo, šibke prilagoditvene sposobnosti ter njegovo bistveno zmanjšano zmožnost samoobvladovanja.

Menila je, da obrambne poškodbe na žrtvi res kažejo na intenziteto napada, a da vendarle ni dovolj dokazov, ki bi podprli očitek o nizkotnem nagibu in torej umoru, kot je to menilo tožilstvo. Sovraštvo po besedah sodnice ni dovolj za izkazovanje nizkotnega nagiba. Ta nagib mora biti močnejši, mržnja bi morala biti večja, zato je Žurgo spoznala za krivega uboja, ne umora.

Vendar pa je sledila predlogu tožilstva in do pravnomočnosti sodbe obtoženemu odredila podaljšanje pripora zaradi ponovitvene nevarnosti.

Tožilstvo: Šlo je za kaznivo dejanje z najhujšimi mogočimi posledicami

Žurga se je po dejanju odpeljal proti morju z žrtvinim avtomobilom, na katerega je namestil ukradene registrske tablice. Med potjo je svoji mami v SMS-sporočilu javil, kaj je storil. V Ankaranu je poklical policijo, da ga je aretirala, je v sklepnih besedah okoliščine dogajanja na usodni dan povzela tožilka Katarina Bergant.

Tudi sama je poudarila, da je obdolženi res imel težko otroštvo in je bil še mladoleten postavljen na cesto. "Vse te okoliščine lahko razumemo in upoštevamo. Vendar imamo pred seboj osebo, ki je storila kaznivo dejanje z najhujšimi mogočimi posledicami," je spomnila.

Opozorila je tudi na mnenje izvedenca medicinske stroke, da je žrtev trpela. Tudi sledi krvi v sobi so pričale o tem, da je že poškodovana bežala pred Žurgo.

Napad je po mnenju izvedenca trajal okoli 15 minut, je pojasnila tožilka, ki je predlagala, naj mu sodišče za umor prisodi 19 let zapora, za krajo vozila še šest mesecev, za krajo registrskih tablic pa še sedem mesecev zapora oziroma enotno zaporno kazen 20 let zapora.

Obramba: Ni mogoče govoriti, da je bilo ravnanje storjeno naklepno

Zgodnjo zanemarjenost obdolženega pa je kot olajševalno okoliščino v sklepnih besedah poudarila njegova zagovornica Maja Kristan.

Spomnila je tudi, da je obdolženi večkrat tudi sam iskal pomoč na centru za socialno delo, dal je vedeti, da se želi iz te družinske skupnosti umakniti, dal je celo prošnjo za občinsko stanovanje, tudi sam je iskal zdravstveno pomoč ter opozarjal, da se ne želi vrniti na Rakek.

Sodišču je predlagala, da njeno stranko spozna za krivega uboja, saj da je šlo za "trenuten impulz, sprostitev nabrane napetosti od več let dogajanja". Po prepričanju Kristanove tako ni mogoče govoriti, da je bilo to ravnanje storjeno naklepno.

Višje sodišče prvo sodbo razveljavilo

Žurga je na sodišču še enkrat izrazil obžalovanje zaradi dogodka. V 12-letno zaporno kazen se mu bo štel tudi čas, preživet v priporu.

To je sicer že drugo sojenje Žurgi za smrt očima. V prvem se je vse vrtelo okoli vprašanja obtoženčeve prištevnosti. Mnenja šestih različnih izvedencev so šla od popolne neprištevnosti na eni strani do nebistveno zmanjšane prištevnosti na drugi.

Žurgo so januarja 2017 spoznali za krivega uboja in ga obsodili na enotno kazen 15 let zapora, a je višje sodišče zadevo pozneje razveljavilo in dalo napotke okrožnemu sodišču, naj natančno ugotovi, ali je bil v trenutku dejanja prišteven ali neprišteven.