Zaradi smrti pacienta sojenje dvema zdravnikoma

V času obravnavanih dogodkov decembra 2006 je bil Silvan Saksida, sicer nekdanji direktor šempetrske bolnišnice, glavni dežurni zdravnik, Andrej Bartolič pa je kot zdravnik stažist sprejel Batagelja ob prihodu v bolnišnico.

"Skušal sem narediti vse, da bi kar najhitreje prišel do diagnoze" Sojenje se je začelo z zagovori obeh zdravnikov. Saksida je povedal, da je takih primerov bolezni zelo malo. Batagelj je bil v bolnišnico napoten z diagnozo suma na disekcijo aorte, vendar sam napotnice ob začetku zdravljenja ni videl. Bolečina, o kateri je tožil Batagelj, bi lahko izvirala iz različnih bolezenskih stanj, kot sta srčno-mišični infarkt ali pljučna embolija, ki sta precej pogostejši od raztrganine aorte.

Saksida je povedal še, da v šempetrski bolnišnici nimajo ne zdravnikov in ne možnosti, da bi zdravili takšna huda obolenja. Za pripravo pacienta in njegov prevoz v ljubljanski klinični center pa bi po njegovem mnenju potrebovali vsaj tri do štiri ure. "V obravnavanem času v bolnišnici ni bilo nobenega zdravnika kardiologa, ki bi lahko opravil perikardiocentezo," je povedal Saksida, ki je Bartoliču, ki je pokojnega pacienta sprejel v bolnišnico, popolnoma zaupal, saj je že drugo leto stažiral v šempetrski bolnišnici.

"Skušal sem narediti vse, da bi kar najhitreje prišel do diagnoze in v danih razmerah kar najhitreje vodil postopke. Pacientovo smrt obžalujem, vendar sem postopke vodil in obravnaval strokovno, zato se ne počutim krivega," je v zagovor še povedal Saksida.

Obravnava pacienta prepočasna? Njegovo mnenje deli tudi Bartolič, ki je v zagovoru povedal, da je pacienta sprejel v bolnišnico z dvema napotnima diagnozama - prva je bila bolečina v prsih, druga pa disekcija aorte. Pokojnega Batagelja je začel zdraviti po prvi diagnozi in ga takoj poslal na rentgensko slikanje, EKG in druge preiskave. Kljub vsemu mu obtožnica tako kot Saksidi očita, da ni ravnal urgentno.

Pokojnikova žena Venčeslava Batagelj je po preiskavi dogodka od bolnišnice zahtevala dokumentacijo v zvezi z moževo obravnavo in zdravljenjem usodnega dne ter jo nato poslala sodnemu izvedencu medicinske stroke. Ta je ocenil, da bi ob sicer tvegani operaciji imel pokojnik 85 odstotkov možnosti za preživetje, če bi ga pravilno obravnavali. Strokovna komisija šempetrske bolnišnice pa je ocenila, da je bila obravnava pacienta prepočasna.

"Od bolnišnice smo pričakovali obžalovanje in opravičilo za storjeno napako. Imeli smo celo interni dogovor, vendar pa do realizacije dogovorjenega ni prišlo, zato smo se obrnili na sodišče," je še povedal Oliver Batagelj.

Sojenje se bo nadaljevalo v četrtek.