Zakaj nihče ne bo odgovarjal za posledice poplav?

Revizija računskega sodišča je pri urejanju zaščite pred poplavami po besedah zdajšnjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela pokazala odgovornost države, ki med letoma 2007 in 2014 ni znala učinkovito porabiti evropskih sredstev za ureditev tega področja.

Čeprav so ugotovili, da denarja niso izkoristili zaradi pomanjkanja konkretnih projektov za zmanjšanje škodljivega delovanja voda, ki so nujno potrebni za tovrstno črpanje, se tu njihovo ukrepanje konča.

Računsko sodišče kaznivih dejanj ni zaznalo "Na podlagi ocene računskega sodišča pri teh ugotovitvah niso bili zaznani elementi kaznivih dejanj, zato tožilstvu tudi niso podali naznanila," je pojasnila tiskovna predstavnica Helena Lovše.

Naj dodamo, da je sicer Vesel kot "krivce" za neurejene razmere izpostavil vse pristojne ministre za okolje v tem obdobju, in sicer Janeza Podobnika, Karla Erjavca, Roka Žarniča, Franca Bogoviča in trenutnega ministra Dejana Židana. Ti so odgovornost zavrnili.

Tožilstvo: Ugotovitev nadzornega organa še ne pomeni kazenske odgovornosti Ker na računskem sodišču v tej smeri ne bodo ukrepali, nas je zanimalo, ali bo ukrepalo tožilstvo. To je namreč dolžno, da v vsaki zadevi, v kateri obstaja utemeljeni sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, sproži kazenski pregon.

"Zgolj ugotovitev nadzornega organa, da naj bi v določenem primeru obstajala odgovornost, še ne pomeni, da so podani pogoji za kazenski pregon," odgovarjajo na vrhovnem tožilstvu. Dodajajo, da morajo biti s potrebno stopnjo verjetnosti izkazani znaki konkretnega kaznivega dejanja, ki naj bi bilo storjeno, in okoliščine, ki kažejo na krivdo domnevnega storilca.

"Če katerikoli državni organ oceni, da so ti pogoji podani, je po zakonu dolžan to naznaniti tožilstvu in navesti dokaze, o ovadbi pa odloči državni tožilec, ki je vezan na ustavo in zakon," še pojasnjujejo.

Igor Šoltes: Bilo je precej prijav, redkokatera je končala na sodišču "V obdobju, ko sem vodil računsko sodišče, smo podali precej prijav, a zelo redko je katera končala na sodišču. Dosegli smo, da se v kazenski zakonik vnese novo kaznivo dejanje, ki ga opredeljuje člen 257 a in inkriminira oškodovanje javnih financ, za kar je zagrožena kazen do osem let zapora," pravi nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

Po njegovem mnenju pa so neuporabljena evropska finančna sredstva samo kamenček v mozaiku te težave. "Pasivizacija se je začela že pred približno desetimi leti, ko se je vodni sklad, v katerem so zbirala finančna sredstva, prenesel na področje energetike, kar je država takrat ocenila za prioriteto," je prepričan Šoltes.

Država samo gasi ogenj V tistem obdobju se je po njegovem mnenju začela izvajati politika kurative in ne preventive. "Država samo sanira škodo. Ko smo opravili revizijo suše, kar je podobna težava, kot so poplave, smo ugotovili, da je bilo za potrebe kurative porabljenih 26-krat več sredstev kot za preventivo," dodaja.