Policija zavrača navedbe o nezakonitem pridobivanju podatkov o bralcih

Na policiji se zato z vsemi ugotovitvami informacijskega pooblaščenca ne strinjajo. Poleg tega še čakajo na mnenje pravosodnega ministrstva o tolmačenju zakonodaje na to temo.

Kot so zapisali v policiji, so na neskladje med različnimi zakoni na tem področju opozorili tudi pri usklajevanju novele zakona o kazenskem postopku.

Zaradi ugotovitev informacijskega pooblaščenca so v policiji sprejeli ustrezne ukrepe Navedli so tudi, da je informacijski pooblaščenec v policiji opravil inšpekcijski pregled, v katerem je ugotovil določene nepravilnosti, ker so policijske enote pri pridobivanju podatkov od upravljavcev spletnih forumov uporabljale različne pravne podlage. Zaradi ugotovitev informacijskega pooblaščenca so v policiji takoj sprejeli ustrezne ukrepe, so navedli ni dodali, da so pri pridobivanju podatkov začeli ravnati v skladu z ugotovitvami pooblaščenca.

Prav tako je direktorat za policijo in druge varnostne naloge ministrstva za notranje zadeve na ministrstvo za pravosodje podal prošnjo za pridobitev ustreznega pravnega tolmačenja določenih določb zakonodaje. Odgovora pravosodnega ministrstva pa še niso prejeli.

Portal Slo-tech je namreč danes poročal, da je policija leta 2012 v 31 primerih brez sodne odredbe od upravljavcev spletnih portalov zahtevala podatke o bralcih portalov, kar da je v nasprotju z zakonom. Po poročanju portala je policija le v štirih primerih imela tudi sodno odredbo. V 23 primerih so upravljavci spletnih portalov podatke o bralcih tudi posredovali. Pri tem so objavili ugotovitve poročila informacijskega pooblaščenca, ki je nadzor nad delom policije opravil na podlagi prijave enega od upravljavcev portala.

Posredovali podatke brez odredbe sodišča Po pisanju portala ureja posredovanje podatkov o bralcih spletnih portalov osmi člen zakona o elektronskem poslovanju na trgu. Ta določa, da morajo ponudniki storitev pristojnim organom na njihovo zahtevo v roku treh dni sporočiti podatke, na podlagi katerih je mogoče identificirati prejemnike njihove storitve. Navedene podatke morajo ponudniki storitev sporočiti "na podlagi odredbe sodišča, brez odredbe sodišča pa, če tako določa področni zakon".

Po vedenju informacijskega pooblaščenca ne obstaja noben drug zakon, ki bi omogočal pridobivanje komunikacijskih podatkov mimo sodišč, je za portal pojasnil namestnik pooblaščenca Andrej Tomšič. Policija se namreč niti v eni zahtevi ni sklicevala na določbe tega predpisa, pač pa med drugim na zakon o kazenskem postopku, zakon o policiji ali celo na zakon o varstvu osebnih podatkov. V nekaterih primerih pa policija po ugotovitvah pooblaščenca celo ni navedla nobene pravne podlage, poroča portal.

Policija je po poročanju portala podatke o uporabnikih spletnih portalov največkrat zahtevala zaradi suma javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, zaradi suma kraje identitete in zaradi suma obrekovanja.