Pogrešani: od težav, bolezni do nasilja in kriminala (infografika)

Trije tedni minevajo, odkar svojci pogrešajo 21-letnega Domna Simoniča iz Vojnika pri Celju. Nazadnje so ga videli v torek, 20. februarja zvečer pred mariborskim Štukom, po pripovedovanju nekaterih se je pred lokalom pogovarjal z neznanci. V Ljubljani od konca prejšnjega tedna pogrešajo 18-letnega Klemna Jakliča, izginil je nekje na območju Trnovega in Prul na poti domov proti Rudniku. V nedeljo so na območju Dobrove našli mrtvo 78-Štefanijo Šklepić, ki je izginila nekaj dni prej. Pri iskanju pogrešanega je nujno sodelovanje, med policijo, prizadetimi osebami in širšo javnostjo, pravijo na policiji. Če nekoga pogrešajo v okolju, kjer sicer živi in dela, je to po izkušnjah policije največkrat izraz in posledica globljih konfliktov osebe z okoljem. Po drugi strani so se policisti srečali z navideznimi odhodi, za katerimi so bila v resnici kazniva dejanja.

Kako ravna policija v primeru prijave pogrešanega

Policija se na prijavo pogrešanega odziva glede na konkreten primer: če je odrasla oseba odšla v mesto in okoliščine niso sumljive ali nenavadne, to še ne pomeni pogrešanja. Medtem je zelo drugače pri starejših, ki so se odpravili na primer na sprehod v naravo in se niso vrnili – takrat je treba ukrepati, pravijo. Toliko bolj to velja za otroke, ko se pokažejo znaki, da gre za pogrešanega.

Od doma odhajajo ljudje različnih starosti, po policijskih statistikah je več odraslih kot mladoletnikov. Vzroki za odhod zadnjih so različni: težave v šoli, nasilje v družini, raziskovanje. Pri starejših so razlogi navadno zdravstveni, na primer demenca, bolezensko stanje. Potem so tu še samomor, nesreča, finančne težave.

Med letoma 2001 in 2015 so na policiji prejeli 5.833 prijav pogrešanih. Prevladovale so odrasle osebe.

Pomembne so lastnosti, okoliščine pogrešanja in okolje, kjer je živel Pogrešanega lahko prijavijo družinski člani ali ljudje iz delovne ali širše socialne mreže. Da pogrešajo Domna Simoniča, so policiji prvi javili njegovi starši. Bistvena sta poznavanje pogrešanega in sposobnost, da prijavitelj poda relevantne podatke. Policija svetuje, naj prijavitelji posredujejo čim več informacij, ki so pomembne za iskanje:

- fizične in psihične lastnosti pogrešanega, - okoliščine pogrešanja, - lastnosti okolja, v katerem je pogrešani živel in delal.

Ko policija prejme obvestilo, da je nekdo pogrešan, so o tem obveščene vse policijske enote. Presoja narave primera in okoliščin ter obseg postopkov, ki bodo izvedeni, so odločilni za to, koliko policistov in kriminalistov bo vključenih v iskanje, odgovarjajo na policiji.

Domna iščejo svojci in prijatelji Poleg sobe pogrešanega doma in v kraju, kjer študira, bi bilo smiselno pogledati še elektronsko pošto, profile na družbenih omrežjih, trde diske računalnikov, ki jih je uporabljal, uporabo plačilnih kartic, zadnjo znano lokacijo mobilnega telefona, za pomoč pa bi prosila tudi forenzične psihologe. Tako nam je na vprašanje, kako bi se lotila iskanja Domna Simoniča, pred dnevi povedala detektivka Helena Dvoršak. Primera sama ne bi prevzela, saj je mladoletnike zelo težko izslediti, je dejala.

Simonič je izginil pred mariborskim lokalom Štuk, nazadnje pa so ga videli, ko je govoril z neznanci. V iskanje so poleg policije vključeni tudi svojci, ki so se obrnili na radiestezista, denar za iskanje zbirajo tudi njegovi študentski kolegi v Veliki Britaniji, kjer je vpisan na študij prava na univerzi Queen Mary.

Svojci in prijatelji naj o iskanju obvestijo policijo V nekaterih primerih se v iskanje pogrešanega vključijo še drugi. Policija se je iskanja Simoniča lotila tudi s pomočjo občanov, izvedli so več iskalnih akcij, pregledali Dravo, a niso našli nobene sledi. Klemna Jakliča so v ponedeljek iskali sorodniki, prijatelji in gasilci. Prečesali so območje Trnovega in Prul. Tako so sledili domnevi, da bi bil lahko moški, ki so ga priče v soboto okoli 4. ure zjutraj videle v bližini Mrtvaškega mostu in je poskušal plavati, prav Klemen.

Akcijo iskanja Jakliča so vodili in v njej sodelovali tudi policisti. "Pomoč je v takšnih primerih vedno dobrodošla, seveda če to dopuščajo varnostni ali drugi razlogi, kot so nevaren teren, nevarna oseba in podobno", sporočajo s policije, kjer priporočajo, da se svojci in znanci o organizaciji tovrstnih iskanje predhodno posvetujejo s policijo.

Policija ne vodi podatkov o lokacijah in času, ko je največ izginotij

Na policiji ne vodijo posebne statistike o tem, na katerih območjih v državi je največ prijav pogrešanih, zato so nam odgovorili le z navedbo največjih policijskih uprav: ljubljanske, mariborske, celjske in kranjske. Prav tako ne morejo izpostaviti, katero obdobje leta je tisto, ko prejmejo največ prijav pogrešanih.

Dodajajo še, da se največ pogrešanih vrne po dveh do treh dneh, manj je tistih, pri katerih to traja do nekaj tednov, le posamični so primeri, ko se pogrešani vrnejo po nekaj mesecih ali letih.