Petek, 4. 3. 2022, 3.57
2 leti, 1 mesec
V Beogradu protest v podporo ruskemu ljudstvu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
231
V Beogradu se je ob 18. uri začel protest v podporo ruskemu ljudstvu, ki poteka pod sloganom Rusija in Srbija sta brata za vedno. Protestniki so zavzeli ulice in vzklikali sporočila v podporo Rusiji.
20.54 Borrell: EU bi lahko še več ruskih bank izključila iz sistema Swift
20.07 Rusija blokirala delovanje Facebooka
19.57 V Beogradu protest v podporo ruskemu ljudstvu
18.47 V Varnostnem svetu ZN kritike ruskih napadov na jedrske objekte
18.07 BBC svoje novinarje začasno umika iz Rusije
18.06 Vrtovec: Za begunce iz Ukrajine javni potniški promet odslej brezplačen
18.04 Scholz pozval Putina k ustavitvi sovražnosti v Ukrajini
17.04 Moskva prepovedala demonstracije proti invaziji na Ukrajino
14.42 Nato: Rusi uporabljajo kasetne bombe
14.37 Od začetka vojne se je v Kijevu rodilo skoraj 400 otrok
14.31 Putin pozval sosednje države, naj ne stopnjujejo napetosti
14.15 Po podatkih ZN iz Ukrajine pobegnilo že več kot 1,25 milijona ljudi
14.01 Poljska blizu meje z Ukrajino aretirala domnevnega ruskega vohuna
13.40 V Nemčijo prispelo 18 tisoč beguncev.
12.20 Pogovori še vedno neuspešni.
12.16 Ruska raketa porušila šolo v Žitomirju.
12.10 Lukašenko: beloruska vojska ne bo sodelovala v invaziji na Ukrajino.
11.56 Ruske čete so vstopile v Nikolajev.
9.24 Ruske čete napredujejo proti Kijevu.
9.03 Moskovska borza bo zaprta do 8. marca.
4.22 Zagorela največja nuklearna elektrarna v Evropi.
0.22 ZDA Ukrajincem v državi podelile začasno zaščito.
23.03 Češka državljanom omogočila boj na ukrajinski strani.
20.54 Borrell: EU bi lahko še več ruskih bank izključila iz sistema Swift
EU v sodelovanju s partnericami pripravlja nov sveženj sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, ki bi lahko vključeval izključitev še več ruskih bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell po izrednem zasedanju zunanjih ministrov unije.
EU po Borrellovih besedah razmišlja o tem, katere sankcije bi še lahko sprejela, in lahko gre še globlje pri finančnih sankcijah. Predvsem pa je bistveno, da se učinkovito izvede, kar je bilo doslej dogovorjeno, je izpostavil.
To je poudaril tudi slovenski zunanji minister Anže Logar. Slovenija po ministrovih besedah podpira nadaljnje sankcije in natančen pregled že sprejetih sankcij s ciljem zaprtja morebitnih vrzeli, tako da ne bi bilo dvojnih državljanov ali da ne bi ruska letala, registrirana v Evropi, še vedno prosto letela po uniji.
20.07 Rusija blokirala delovanje Facebooka
V srbski prestolnici se je danes v podporo Rusiji zbralo več sto ljudi, ki so obenem glasno kritizirali odločitev Srbije, da na zasedanju Generalne skupščine ZN podpre resolucijo z obsodbo Rusije zaradi njene invazije v Ukrajini. Srbskega predsednika Aleksandra Vučića so protestniki označili za izdajalca.
Kot poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, je protest organiziralo več desničarskih skupin, med drugim Narodne patrulje in Obraz.
Protestniki so peli srbsko in rusko himno, nosili zastave Srbije, Rusije in Belorusije ter teptali zastave EU. Skandirali so "Srbi in Rusi bratje za vedno" in "Srbija, Rusija, Unije ne potrebujemo". Med drugim so se sprehodili do veleposlaništev Rusije in Belorusije, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Predsednika Vučića so obtožili, da je s podporo omenjeni resoluciji GS ZN pokazal svoj "izdajalski karakter". Kot so še sporočali, je Rusija tista, ki že 14 let preprečuje vstop "tako imenovanega Kosova" v Združene narode in "cel svet osvobaja" pred zvezo Nato.
Vučić, ki se bo 3. aprila na predsedniških volitev potegoval za nov mandat, je sicer v sredo zvečer nagovoril državljane in jih posvaril, da bodo zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini pritiski na Srbijo čedalje hujši. Kot je povedal, je Srbija v sredo v ZN glasovala za resolucijo, ki obsoja rusko invazijo na Ukrajino, ni pa uvedla nobenih sankcij proti Rusiji.
Srbija se je ob napadu Rusije na Ukrajino znašla v težavah. Z Moskvo jo veže tradicionalno zavezništvo, obenem pa je kandidatka za članstvo v EU, ki je proti Rusiji uvedla ostre sankcije.
19.57 V Beogradu protest v podporo ruskemu ljudstvu
Ob 18. uri se je v Beogradu, pri spomeniku carju Nikolaju Romanovu, začel protest v podporo ruskemu ljudstvu. Zbor pod sloganom Rusija in Srbija sta brata za vedno organizira Ljudska patrulja.
Protestniki so zavzeli ulice v središču Beograda in vzklikali sporočila v podporo Rusiji, poročajo srbski mediji. Trenutnemu režimu v Srbiji pa sporočajo, da si bo "zlomil zobe ob sankcijah proti Belorusiji in glasovanju proti Rusiji v Združenih narodih."
Z odra so udeležence protesta nagovorili predstavniki skrajno desnih organizacij in dejali, da če bo Srbija po volitvah uvedla sankcije proti Rusiji, bo na ulice šlo dvakrat več ljudi kot nocoj.
Citizens of Serbia🇷🇸 supporting the People of Russia 🇷🇺 Capital of Serbia, Beograd -- right now #UkraineRussianWar #RussiaUkraine #Ukraine #Russia #UkraineWar #serbia pic.twitter.com/oB5hZVpKPY
— UKRAINE LIVE 🇺🇦 (@defensesentinel) March 4, 2022
18.47 V Varnostnem svetu ZN kritike ruskih napadov na jedrske objekte
Zahodni diplomati so danes v Varnostnem svetu ZN ostro kritizirali ruski napad na ukrajinsko jedrsko elektrarno v Zaporožju ter tudi zavzetje prizorišča velike jedrske nesreče v Černobilu. Rusko početje so označili za izjemno neodgovorno in nevarno ter zahtevali takojšen umik.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je predstavil drugačno zgodbo. Odločno je zavrnil obtožbe kot primer umetne histerije oblasti v Kijevu in zahodnih podpornikov. Rusi naj bi elektrarno zavzeli že 28. februarja, da jo zavarujejo in preprečijo jedrske provokacije. Zjutraj 4. marca naj bi rusko vojaško patruljo pri objektu za urjenje, ki ni del elektrarne, ampak je v bližini, napadla skupina ukrajinskih saboterjev, je dejal.
18.07 BBC svoje novinarje začasno umika iz Rusije
Zaradi zakonodaje, ki jo je danes sprejela ruska duma, britanski BBC začasno prekinja delo vseh svojih novinarjev v Rusiji, je danes sporočil direktor BBC Tim Davie. Dodal je, da nova zakonodaja, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah, kriminalizira neodvisno novinarstvo.
"Ne preostane nam drugega, kot da začasno prekinemo delo vseh novinarjev BBC News in njihovega podpornega osebja v Ruski federaciji, dokler ne ocenimo vseh posledic tega neželenega dogodka," je po poročanju BBC dejal Davie. Dodal je, da bo medij še naprej objavljal novice v ruščini zunaj Rusije.
18.06 Vrtovec: Za begunce iz Ukrajine javni potniški promet odslej brezplačen
Ministrstvo za infrastrukturo je danes izdalo sklep, s katerim bo javni potniški promet za begunce iz Ukrajine odslej brezplačen, je na Twitterju sporočil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Sklep velja do preklica oziroma največ šest mesecev od njegove izdaje.
18.04 Scholz pozval Putina k ustavitvi sovražnosti v Ukrajini
Nemški kancler Olaf Scholz je ruskega predsednika Vladimirja Putina danes po telefonu pozval k takojšnji ustavitvi vseh sovražnosti v Ukrajini in zahteval, da se omogoči dostop za humanitarno pomoč na območja spopadov, so sporočili iz njegovega urada. Putin je dejal, da je Rusija pripravljena na dialog s Kijevom, če bodo izpolnjene njene zahteve.
Iz Kremlja pa so po pogovoru po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili, da je Putin je v pogovoru s Scholzem zanikal, da ruske sile bombardirajo Kijev in druga ukrajinska mesta, pri čemer je poročila o tem označil za "lažno propagando".
Putin je kanclerja tudi obvestil, da Rusija ta konec tedna načrtuje tretji krog pogovorov z Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V okviru drugega kroga pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo, na katerih si prizadevajo doseči prekinitev ognja, sta strani v četrtek dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov.
17.04 Moskva prepovedala demonstracije proti invaziji na Ukrajino
Oblasti v Moskvi so zavrnile izdajo dovoljenja za demonstracije nasprotnikov invazije na Ukrajino in podpornikov ruskih oboroženih sil. Mesto je prepoved utemeljilo s pandemijo covid-19. Moskovska mestna uprava je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa prejela več prijav za demonstracije z od 25 tisoč do 100 tisoč udeleženci.
15.55 Ruski parlament sprejel zakonodajni sveženj za zaščito pred učinki sankcij
Ruski parlament je danes potrdil zakonodajni sveženj, katerega namen je preprečiti učinke obsežnih zahodnih sankcij, usmerjenih v rusko gospodarstvo, ki so bile uvedene po ruskem napadu na Ukrajino. Sprejeta zakonodaja med drugim vladi omogoča zvišanje pokojnin in minimalne plače, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
14.42 Nato: Rusi uporabljajo kasetne bombe
"Videli smo uporabo ne samo kasetnih bomb, temveč tudi drugih orožij, katerih uporaba je prepovedana z mednarodnimi zakoni," je danes dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
BREAKING - NATO appears to confirm Russian cluster bomb use
— Phil Stewart (@phildstewart) March 4, 2022
"We have seen the use of cluster bombs and we have seen reports of use of other types of weapons which would be in violation of international law," NATO Secretary-General Jens Stoltenberg said
Kaj so kasetne bombe in zakaj so prepovedane?
Kasetne bombe so posebne bombe, ki se ob eksploziji razstrelijo na do dva tisoč manjših bomb. Največja težava kasetnih bomb je dejstvo, da jih kar tretjina ne eksplodira kot predvideno in posledično še dneve, mesece in pa tudi leta "čakajo" na mimoidoče ljudi. Ker kasetne bombe ubijajo še leta po koncu vojaških spopadov, v katerih so bile uporabljene, je njihova uporaba prepovedana z mednarodnimi zakoni.
14.37 Od začetka vojne se je v Kijevu rodilo skoraj 400 otrok
V ukrajinski prestolnici Kijev se je od začetka ruske invazije prejšnji četrtek rodilo skoraj 400 otrok. "Rodilo se je 199 dečkov in 191 deklic," je danes v video sporočilu povedal župan Kijeva Vitalij Kličko, ki je v četrtek obiskal postajo podzemne železnice, ki služi kot zaklonišče pred zračnimi napadi.
Trimilijonski prestolnici grozi, da jo bo obkolila ruska vojska. "Noč v prestolnici je minila mirno, večkrat pa je delovala zračna obramba," je povedal 50-letni župan Kličko.
Čeprav je mesto v vojnem stanju, po njegovih besedah vozijo avtomobili, trgovine z živili ostajajo odprte, prav tako dela večina mestnih lekarn.
Kljub temu je Kličko pozval ljudi, naj se po nepotrebnem ne zadržujejo zunaj. "Ne prezrite opozorila o zračni nevarnosti in takoj pojdite v zaklonišča," je poudaril župan. Dodal je, da se mesto še naprej pripravlja na obrambo in da Kijev pred napadalcem ne bo popustil.
14.31 Putin pozval sosednje države, naj ne stopnjujejo napetosti
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes pozval sosednje države, naj ne stopnjujejo napetosti, češ da Rusija nima nobenih slabih namer proti njim. Kremelj je danes pozval vse Ruse, naj se združijo okoli predsednika Putina.
"Nobenih slabih namer nimamo proti našim sosedom. In svetoval bi jim, da ne zaostrujejo razmer, da ne uvajajo omejitev. Izpolnili bomo svoje obveze in to bomo počeli tudi v prihodnje," je povedal v televizijskem prenosu.
Nadaljeval je, da trenutno ne vidijo kakšne potrebe po zaostrovanju ali slabšanju odnosov, povzema tiskovna agencija Reuters. "In vse naše akcije, če se pojavijo, so vedno izključno odgovor na kakšne akcije proti Ruski federaciji," je poudaril.
Kremelj je medtem danes opozoril, da zdaj ni čas za razdeljenost Rusov. "Zdaj ni čas, da smo razdeljeni," je odgovoril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov na novinarsko vprašanje glede pozivov iz Rusije, naj se konča vojno. "Zdaj je čas, da se združimo, da se združimo okoli našega predsednika," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Glede rusko-ukrajinskih pogajanj je ocenil, da trenutno ne potrebujejo posrednika, saj lahko stališča jasno izražata obe strani. Prepričan je, da je zdaj pravi čas za te pogovore, ki pa bi morali potekati v miru, o njih pa naj ne bi smelo biti javne razprave, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Trenutno pogovori še niso prinesli nobenih dokumentov, ki bi jih lahko podpisali, je dodal.
Peskov je danes še dejal, da trenutno niso načrtovani novi pogovori med Putinom in ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.
14.15 Po podatkih ZN iz Ukrajine pobegnilo že več kot 1,25 milijona ljudi
Zaradi ruske invazije je iz Ukrajine po podatkih Združenih narodov doslej zbežalo že 1,25 milijona ljudi. Največ, okoli 672 tisoč, se jih je zateklo na Poljsko, okoli 194 tisoč v Moldavijo in 133 tisoč na Madžarsko, je v Ženevi danes sporočil tiskovni predstavnik Mednarodne organizacije za migracije (IOM), ki je agencija ZN.
Na Slovaško je medtem pobegnilo 90.329 ljudi, kažejo podatki, ki jih je objavil visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Ta še navaja podatke za Romunijo, kamor naj bi se zateklo 57.192 ljudi.
Več kot 18 tisoč beguncev pa je doslej iz Ukrajine prišlo v Nemčijo, je danes sporočil tiskovni predstavnik nemškega notranjega ministrstva in pojasnil, da od teh približno tri tisoč ni ukrajinskih državljanov.
Pri tem je pojasnil, da lahko ljudje, ki bežijo z vojnega območja, vstopijo v EU ne glede na to, ali so ukrajinski prosilci za azil ali državljani tretjih držav. Kot je pojasnil, je večina državljanov tretjih držav imela stalno bivališče v Ukrajini, kar pomeni, da jim ni treba prestati azilnega postopka.
Po besedah tiskovnega predstavnika IOM je med begunci 78.800 oseb, ki ne izvirajo iz Ukrajine, ampak iz 138 drugih držav. Več deset držav je IOM zaprosilo za pomoč, da bi svoje državljane iz Ukrajine ali sosednjih držav prepeljali v domovino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
14.01 Poljska blizu meje z Ukrajino aretirala domnevnega ruskega vohuna
Poljska agencija za notranjo varnost (ABW) je v bližini meje z Ukrajino aretirala domnevnega ruskega vohuna. Gre za španskega državljana ruskega porekla, ki naj bi delal za rusko obveščevalno službo (GRU), poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Domnevnega vohuna so aretirali v noči na 28. februar v kraju Przemysl blizu poljsko-ukrajinske meje, kjer se je nahajal več dni.
Kot domnevno akreditiran novinar je prišel do informacij, "ki bi lahko, če bi jih uporabila ruska tajna služba, negativno vplivale na notranjo in zunanjo varnost ter obrambno sposobnost Poljske", so sporočili iz ABW.
Španski državljan naj bi imel namen odpotovati v Ukrajino, kjer naj bi deloval kot ruski agent, poroča dpa.
Aretiranega moškega preganjajo zaradi domnevnega dela za tujo obveščevalno službo z namenom škodovati Poljski. Zaradi teh obtožb mu grozi do deset let zapora.
13.40 V Nemčijo prispelo 18 tisoč beguncev
Po podatkih nemškega notranjega ministrstva je od začetka ruske invazije na Ukrajino pa do danes v Nemčijo prispelo več kot 18 tisoč ljudi.
"Do zdaj je v Nemčijo prispelo 18.436 beguncev iz Ukrajine," je novinarjem na novinarski konferenci v Berlinu povedal Maximilian Kall, tiskovni predstavnik notranjega ministrstva.
Po podatkih nemške zvezne policije so v glavnem prispele ženske in otroci.
Pojasnil je, da "lahko ljudje, ki bežijo z vojnega območja, vstopijo v EU, ne glede na to, ali so ukrajinski prosilci za azil ali državljani tretjih držav".
Večina neukrajinskih beguncev je imela stalno prebivališče v Ukrajini, kar pomeni, da jim ni treba iti skozi azilni postopek, je še pojasnil.
Po podatkih Združenih narodov je bilo doslej več kot milijon beguncev prisiljenih zapustiti Ukrajino v samo sedmih dneh.
12.20 Pogovori še vedno neuspešni
Pogovori med ruskimi in ukrajinskimi pogajalci so še vedno brez preboja. Tudi drugi krog pogovorov z Rusijo ni prinesel rezultatov, ki bi jih Ukrajina potrebovala.
Vendar sta se obe strani dogovorili za humanitarne koridorje za civiliste. Zelenski je dejal, da bo še danes jasno, ali bodo ti koridorji delovali.
12.16 Ruska raketa porušila šolo v Žitomirju
Šolo v Žitomirju na severu Ukrajine je v petek zjutraj zadela ruska raketa, je povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Župan Žitomirja Sergej Suhomlin, je dejal, da se ruski napadalci ne ustavljajo pri ničemer: "To je šola. Te ruševine so nekdanja šola v ukrajinskem mestu Žitomir."
Uničene so tudi druge kulturne znamenitosti, kot so cerkve, katedrale in muzeji, in sicer v mestih Kijev in Harkov, so sporočili iz ukrajinskega ministrstva za kulturo in informacijsko politiko.
12.10 Lukašenko: Beloruska vojska ne bo sodelovala v invaziji na Ukrajino
Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko še naprej trdi, da beloruske oborožene sile niso in ne bodo sodelovale pri ruski invaziji na Ukrajino.
Rusija je sicer belorusko ozemlje uporabila za večkratno invazijo na Ukrajino, Ukrajina pa je sporočila, da je beloruska vojska v nekem trenutku vstopila na njeno ozemlje.
11.56 Ruske čete so vstopile v Nikolajev
#Ukraine: Locals in #Mykolaiv Oblast found 4 abandoned 2K22M/M1 Tunguska AA vehicles. And burned them down. pic.twitter.com/U3hfBEoxTS
— 🇺🇦 Ukraine Weapons Tracker (@UAWeapons) March 3, 2022
Ruske čete so vstopile v mesto Nikolajev na jugu Ukrajine. Nikolajev je ključno pristanišče do Črnega morja in šteje pol milijona prebivalcev.
Z zavzetjem Nikolajeva bi bile ruske čete bližje glavnemu pristaniškemu mestu Odesa.
11.49 V napadu na nuklearno elektrarno so umrli trije Ukrajinci
V ruskem napadu, med katerim je bila zažgana stavba znotraj jedrske elektrarne, so bili ubiti trije Ukrajinci, poroča ukrajinska jedrska družba.
11.34 Hrvati zavrnili protestno noto Rusov
Hrvaški vojaški ataše v Rusiji Željko Akrap je v četrtek v Moskvi zavrnil protestno noto Rusije zaradi informacij, da so v Ukrajino prišli hrvaški plačanci, ki se borijo na strani ukrajinske vojske. Hrvaško obrambno ministrstvo je zanikalo vsakršno povezanost s posamezniki, ki se borijo v Ukrajini.
"Vojaškega atašeja smo obvestili o nezakonitem delovanju hrvaškega državljana Denisa Šelerja, ki je leta 2015 sodeloval v vojnih operacijah na jugovzhodu Ukrajine. Zdaj je organiziral odpravo skupine hrvaških plačancev v Ukrajino," je za rusko tiskovno agencijo Tass povedal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. "Samo pretekli teden je prek Poljske v Ukrajino prišlo 200 hrvaških plačancev, ki so se priključili enemu od nacionalističnih bataljonov na jugu," je dodal.
S hrvaškega obrambnega ministrstva so sporočili, da na noben način niso povezani s hrvaškimi posamezniki, ki so v Ukrajini, niti o tem nimajo nobenih informacij. "Zato je vojaški ataše zavrnil pisno noto, ki so mu jo poskušali vročiti," so pojasnili na ministrstvu v Zagrebu.
11.11 Zelenski v novem videonagovoru: Sevanje ne ve za meje vaše države
"Ljudje Ukrajine! Preživeli smo noč, ki bi lahko ustavila potek zgodovine, zgodovino Ukrajine, zgodovino Evrope," so besede, s katerimi je Volodimir Zelenski začel današnji videonagovor.
Dejal je, da so v Rusiji vedeli, kaj počnejo, ko so usmerili granate neposredno na nuklearko, in to označil za nezaslišano nasilje. "Kako je to sploh mogoče? Ali se nismo skupaj leta 1986 borili proti posledicam černobilske katastrofe?" se je spraševal Zelenski.
Ruse je pozval, naj "stopijo na ulice in svoji vladi povedo, da si želijo živeti". Poziva tudi k prepovedi letenja nad Ukrajino in sankcijam proti "jedrski teroristični državi". "Radiacija ne ve, kje je Rusija. Sevanje ne ve za meje vaše države," je sklenil.
Na spodnjem videoposnetku gasilci vstopajo v objekt nuklearke in gasijo požar.
11.06 Evropski varuhi človekovih pravic pozivajo k takojšnji prekinitvi ruske invazije
ENNHRI rusko vlado poziva, naj uvede začasne ukrepe, ki jih je izdalo Evropsko sodišče za človekove pravice, so iz mreže sporočili v posebni izjavi, ki so jo izdali ob podpori slovenskega varuha človekovih pravic in drugih članic ENNHRI.
Mreža pozdravlja mirovna pogajanja in podporo mednarodnih organov, kot so ZN, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), Svet Evrope in EU.
Vse države članice Sveta Evrope poziva, naj izkažejo solidarnost z Ukrajino, zagotovijo humanitarno pomoč, ponudijo zatočišče posameznikom, ki bežijo iz Ukrajine, in v zvezi s tem sodelujejo z evropskimi nacionalnimi institucijami za človekove pravice.
9.55 Prebivalci Mariupola so oblegani
Prebivalci ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupol so oblegani. Povedali so, da poskušajo preživeti neusmiljeno rusko obstreljevanje. Številne stanovanjske četrti so brez električne energije in vode, poroča BBC.
"Mariupol ostaja pod ukrajinskim nadzorom, vendar so ga obkrožile ruske sile," so sporočili in dodali, da je bila "civilna infrastruktura mesta izpostavljena intenzivnim ruskim napadom".
9.24 Ruske čete napredujejo proti Kijevu
Po navedbah ukrajinske vojske ruske čete nadaljujejo napredovanje proti prestolnici Kijev. "Glavna prizadevanja okupatorskih sil so osredinjena na obkolitev Kijeva," je danes zjutraj sporočila ukrajinska vojska. Pri tem niso navedli novih podatkov o bojih okoli ukrajinske prestolnice, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V izjavi je zapisano, da so ruske čete blokirali in ustavili na območju Makarov, ki je približno 60 kilometrov oddaljeno od ukrajinske prestolnice.
Ukrajinska vojska zatrjuje, da je Rusija izčrpala večino svojih operativnih rezerv pri poskusu zavzetja Kijeva, zdaj pa dobiva podporo iz drugih divizij.
V Kijevu je bilo sicer po navedbah dpa od polnoči več zračnih alarmov. Prebivalci naj bi se zatekli v zaklonišča za letalske napade.
Po navedbah ukrajinske strani naj bi se ruska vojska umaknila s strateško pomembnega letališča Gostomel severozahodno od Kijeva.
Dpa medtem še navaja poročila o napadu na protiletalski sistem na obali Črnega morja. Ukrajinska vojska pa po poročanju BBC navaja, da se je skupina ruskih vojakov umaknila iz mornariških oporišč v Črnem morju.
Kot opozarja dpa, informacij ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
9.22 Prebivalci Lviva zaščitili spomenike
Prebivalci ukrajinske kulturne prestolnice Lviv po navedbah lokalnih uradnikov za dediščino pomagajo pri zaščiti zgodovinskih spomenikov. Več kamnitih kipov so zavili v zaščitne rjuhe, so zapisali na CNN.
9.03 Moskovska borza bo zaprta do 8. marca
Moskovska borza je zaprta že peti dan zapored.
Kot so zapisali v izjavi, bo ostala zaprta do 8. marca. Zaprtje vključuje "trgovanje in poravnave na vseh trgih moskovske borze."
8.02 Območje nuklearke je zavzela ruska vojska
"Ozemlje jedrske elektrarne Zaporožje so okupirale oborožene sile Ruske federacije," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še sporočili iz omenjene agencije. Dodali so, da zaposleni v nuklearki še naprej upravljajo reaktor, prav tako se v skladu z običajnimi varnostnimi pravili nadaljuje oskrba z električno energijo.
Rusi trdijo, da so stavbo v jedrski elektrarni pravzaprav zažgali Ukrajinci. Rusko obrambno ministrstvo je za požar v elektrarni krivilo Ukrajino in ga označilo za "pošastno provokacijo".
4.22 Zagorela največja nuklearna elektrarna v Evropi
V zgodnjih jutranjih urah je v jedrski elektrarni Zaporožje v bližini mesta Enerhodar izbruhnil požar, je povedal župan tega mesta. Oglasil se je Dmitro Kuleba, ukrajinski zunanji minister, ki je dejal, da Rusi streljajo na elektrarno z vseh strani, in jih pozval, naj prenehajo streljati.
V jedrski elektrarni, ki jo je napadla Rusija, ni bilo izpuščenih nobenih radioaktivnih snovi, so sporočili.
Folks, PUTIN is a God Damn Mad Man!
— Todd M Sholtis 🇺🇸🇺🇦 (@tms007) March 4, 2022
There is an intense firefight happening right now, next to Europe's largest nuclear power plant #Zaporizhzhia the visible fighting is just 150 meters away from Power Plant Unit 1
We could have a #Chernobyl disaster number 2 on our hands folks! pic.twitter.com/fUe4vjIzCE
Ukrajinski gasilci so sprva poročali, da jim ruske sile preprečujejo dostop do prizorišča, nakar so nekaj po 5. uri vendarle začeli gasiti. Požar v jedrski elektrarni Zaporožje so pogasili približno pol ure kasneje, so sporočili iz ukrajinske državne službe za izredne razmere v petek.
"Ob 06.20 je bil požar v vadbenem objektu NEK Zaporožja v Enerhodarju pogašen. Mrtvih ali poškodovanih ni," so zapisali v sporočilu za javnost.
Poleg jedrske elektrarne so zvečer in ponoči potekali boji med ruskimi in ukrajinskimi silami. Požar je izbruhnil v upravni stavbi.
Tudi predsednik države Volodimir Zelenski je komentiral požar v elektrarni in Rusijo obtožil jedrskega terorizma. Odzval se je tudi Boris Johnson, ki je dejal, da si bo prizadeval za nujno sejo Varnostnega sveta ZN, saj "Putinova dejanja neposredno ogrožajo Evropo".
Ameriška ministrica za energijo Jennifer Granholm je po pogovoru z ukrajinskim kolegom Hermanom Haluščenkom sporočila, da reaktorje v elektrarni ščitijo odporne strukture, obenem so jih varno zaustavili.
Ukrajinske oblasti so sporočile še, da elektrarna ni kritično poškodovana in da so ravni sevanja trenutno normalne. Na terenu je 40 gasilcev.
"Ne vemo, kako se bo končalo, bog ne daj, da eksplodira," je dejal Zelenski in dodal, da imajo gasilci za zdaj požar pod nadzorom. To, da je Rusija izvedla napad na elektrarno, je izjemno nevarno dejanje, ki bi lahko povzročilo potencialno katastrofo, je dejal.
"V Ukrajini je 15 jedrskih reaktorjev. Če eden od njih eksplodira, je to konec za vse, to je konec Evrope," je dodal ukrajinski predsednik.
"Nobena država razen Rusije ni nikoli streljala na reaktorje atomske elektrarne. To se je zgodilo prvič v zgodovini," je dejal in pozval evropske voditelje, naj se "zdaj prebudijo" in ustavijo ruske sile, "preden to postane jedrska katastrofa".
Zelenski je Rusijo obtožil jedrskega terorizma.
1.12 V Rusiji težave z dostopom do Facebooka
Iz Rusije poročajo, da so spletne strani več neodvisnih medijev in družbeno omrežje Facebook deloma nedostopni, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah portala GlobalCheck, ki spremlja dostopnost spletnih strani, in novinarjev AFP v Rusiji so poleg Facebooka težave z dostopom do spletnih strani medijev Meduza, Deutsche Welle, RFE-RL in ruskega servisa britanskega BBC.
V Rusiji svoje operacije ukinja tudi vse več mednarodnih podjetij, vključno z Applom, Disneyjem in Fordom.
0.30 O vojni v Ukrajini danes zunanji ministri Nata in EU
Deveti dan vojne v Ukrajini se bodo v Bruslju danes ločeno sestali zunanji ministri zveze Nato in EU, ki bodo izpostavili čezatlantsko enotnost v odzivu na rusko invazijo Ukrajine in v solidarnosti z napadeno državo. Veliko pozornosti bo po pričakovanjih namenjene Moldaviji, ki se boji, da bo naslednja tarča ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Najprej se bodo danes v Bruslju sestali zunanji ministri zveze Nato, skupaj s partnericama Finsko in Švedsko ter Josephom Borrellom, nato pa se bodo sestali še zunanji ministri EU, ki se jim bodo pridružili Antony Blinken, zunanji ministrici Velike Britanije in Kanade ter generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Obeh zasedanj se bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar.
Borrell je v tvitu, s katerim je napovedal izredni sestanek zunanjih ministrov Unije, izpostavil čezatlantsko enotnost v odzivu na rusko invazijo in v solidarnosti z Ukrajino. Virtualno naj bi po Borrellovih napovedih govorili tudi z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo.
0.22 ZDA Ukrajincem v državi podelile začasno zaščito
ZDA so v četrtek Ukrajincem, ki so trenutno v državi, podelile začasno zaščito za prihodnjih 18 mesecev. Kot so navedli na ameriškem ministrstvu za domovinsko varnost, to pomeni, da lahko ostanejo v državi in da jim ne grozi deportacija.
"Ruski namerni in neizzvan napad na Ukrajino je sprožil vojno, nesmiselno nasilje, Ukrajinci pa so si morali zatočišče poiskati v drugih državah," je povedal minister za domovinsko varnost Alejandro Mayorkas.
"V teh izrednih časih bomo še naprej zagotavljali podporo in zaščito ukrajinskim državljanom v ZDA," je povedal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Do zaščite so upravičeni tisti Ukrajinci, ki so bili v državi 1. marca.
Ministrstvo ni navedlo števila Ukrajincev, upravičenih do zaščite. Časnik Wall Street Journal pa poroča, da je trenutno v ZDA 30 tisoč ukrajinskih državljanov, vključno s študenti, turisti in ljudmi z delovnimi vizumi. Okoli štiri tisoč ljudem grozi deportacija, navaja časnik, ki se sklicuje na zbirko podatkov univerze Syracuse University.
23.03 Češka državljanom omogočila boj na ukrajinski strani
Češke oblasti so svojim državljanom zagotovile, da ne bodo kaznovani, če se bodo na ukrajinski strani borili proti ruski invaziji. Kot je danes sporočil premier Petr Fiala, sta se s predsednikom Milošem Zemanom dogovorila, da bo ta posameznike, ki se bodo borili v Ukrajini, pomilostil.
Češki državljani se namreč ne smejo boriti v vrstah tujih vojsk. Po besedah premierja pa obstoječe zakonodaje na tem področju ne nameravajo spreminjati, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na Češkem se je po pozivu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Evropejcem z izkušnjami v vojaških bojih, naj se pridružijo boju proti ruski invaziji, okoli 400 prostovoljcev obrnilo na oblasti, naj jim dovolijo izjemo.
231